Ob vstopu v galerijo zagledaš človeka, ki riše s čopičem po papirju, barva je zemeljska, potem se izkaže, da je res posebej pripravljena glina, podobe so kipi, ki stojijo razstavljeni, vse to opazuje glava deklice na visokem podstavku. "Prejšnji teden sem delal kipe, zdaj sem se lotil risanja v enakem slogu," pove Zdravko Kokanović - Koki, umetnik, ki v tem času v živo ustvarja v galeriji likovnih umetnikov na Židovskem trgu. Da bi bilo mogoče ustvarjalca opazovati pri delu, se z njim pogovarjati in si ogledati njegova dela, so se lani odločili v likovnem društvu, projekt so poimenovali Start art ustvarjalna delavnica in kasneje Živo delo v galeriji, člani društva se tako predstavljajo in tako tudi razstavljajo, Kokanović že drugič.

"Tako je galerija odprta," je rekel, njemu je priložnost prišla še posebej prav, ker nima ateljeja. "Tisti, ki jih zanima, lahko opazujejo, kako nastaja umetnina, kakšen je proces dela." Ljudje prihajajo pogledat, ene zanima eno, druge drugo. Z veseljem karkoli pojasni, sicer pa dela. "Začel sem s skulpturami, potem sem risal tihožitja po opazovanju, zdaj rišem skice v slogu skulptur, to niso skice za skulpture, ampak risbe, začel sem tudi slikati portrete, temu se bom v naslednjih dneh bolj posvetil." Različnih reči se je lotil, da bo delavnica čim bolj raznovrstna. Kako je z ustvarjalno silo v teh časih, podrezam, odgovarja, da glede tega ni razlik, razlike so v počutju. "Počutje je pomembno za rezultat, ampak jaz se izogibam patetiki, svojih težav, strahov in podobnega ne predstavljam, ker koga bi to zanimalo. Ljudi zanima tisto, kar je univerzalno, s čimer se lahko identificirajo. Včasih sem resda ironičen, sicer delam lepe stvari." Ironija je seveda prisotna v aforizmih, ki jih piše, te je izdal tudi v knjigah, izšlo jih je 21, največ je poezije, tudi haiku piše.

Seveda odprtost družbe še intenzivira odprtost umetnika, njegov široki pogled na svet, druženje ima rad, na umetniških dogodkih v Mariboru nikoli ni manjkal. To je hendikep tega časa, tisto, kar zdaj doživljajo samostojni umetniki, pa on živi že tri desetletja. "Nikoli od države in občine nisem nič dobil, za vse moram poskrbeti sam."

Kipci spojenih figur, ženske in moški so majhni za na mizo, drže teles govorijo, telesa govorijo. "Telesa so oblikovana popolnoma stilizirano, ponekod so udi le nakazani, glave so glede na proporce majhne in si med seboj zelo podobne, ni obraznih nadrobnosti," je kipce v lepem in bogatem katalogu, vse avtorje projekta SA:UD tako predstavijo, opisala umetnostna zgodovinarka in kustosinja Mojca Štuhec. Kokanovič, diplomant likovne vzgoje na Pedagoški akademiji v Mariboru, ki se je v Moskvi izpopolnjeval v ikonopisju, je kipar, slikar in fotograf, zbira fosile, te vključuje tudi v svoje instalacije. Svoje knjige sam oblikuje in pripravlja za tisk, kot literat je bil finalist natečaja Fabula za kratko zgodbo in vitez poezije po izboru bralcev.

Da z živim delom v galeriji rešujejo več problemov hkrati, je v spremni besedi h katalogu projekt živega dela v galeriji opisal Vojko Pogačar, predsednik Društva likovnih umetnikov Maribor. Omogočijo vsakodnevni odpiralni čas galerije za več ur na dan, odprta je od torka do sobote od 10. do 13. ure in od 14. do 19. ure, živo delo je izziv za gledalce, dogaja se kulturni spored v mestu, ustvarjalec je pred občinstvom bolj zavzet za delo, nastajajo nova dela za umetnika in družbo.

Zdravko Kokanović - Koki bo te dni v galeriji na Židovskem trgu risal portrete, če imate čas dve uri pozirati, se boste morda znašli na platnu.