Petra Lesjak Tušek
Alojzij Pavle Florjančič, prijatelj pokojnega koroškega slikarja Jožeta Tisnikarja, publicist, geolog, zgodovinar in kulturni delavec iz Škofje Loke, je Kulturnemu društvu Jože Tisnikar doniral več Tisnikarjevih zgodnjih del, ki so jih novembra lani že razstavili v galeriji Kavka, Tisnikarjevi rojstni hiši v Mislinji. Del donacije skupaj z deli drugih umetnikov je zdaj na ogled še na razstavi z naslovom Vrnitev v Knjižnici Ksaverja Meška v Slovenj Gradcu, ki so jo odprli sinoči. Zbrane je ob odprtju z nenapovedanim obiskom sinoči prijetno presenetil Florjančič, ki je tako opisal svojo odločitev za donacijo: "Stvar je enostavna. Rad hodim v Slovenj Gradec. Bil je čas moje mladosti, ko sem se srečal z Jožetom Tisnikarjem, zdaj pa še vedno prihajam sem. Ko sem si pred dvema letoma ogledal galerijo Kavka, sem ugotovil, da nimajo nobene Tisnikarjeve slike. Poiskal sem ljudi, z Zoranom Ogrincem pa sva se nato zmenila za donacijo. Na nek način sem slike težko dal. A tako so zdaj tudi v Slovenj Gradcu specifične Jožetove slike. To so prve, prvinske slike, ki jih niti Koroška galerija likovnih umetnosti (KGLU) nima. Z Jožetom sva bila velika prijatelja. Brado sem si pustil nekaj časa in pipo kadil, potem sva oba nekaj časa kadila ... Lepi časi so bili," je pripovedoval Alojzij Pavle Florjančič, ki je za katalog Vrnitev spisal tudi tekst z naslovom 60 let v objemu slik Jožeta Tisnikarja.
Predsednik Kulturnega društva Jože Tisnikar in slikar Zoran Ogrinc je ob odprtju razstave povedal, da je društvo v 14 letih pripravljalo razne akcije, tudi izobraževalne, ustvarjalne delavnice, kolonije. Zelo pomemben del delovanja pa je tudi nastajanje zbirke, ki presega že 200 likovnih del, tudi zelo znanih domačih in tujih umetnikov, ki so jih tudi razstavljali. "Del Tisnikarja seveda ni bilo, niti ni bilo načina, da jih pridobimo, razen z donacijo, tako da zdaj jih imamo 15, eno nam je podaril še Franc Berthold. Poleg Tisnikarjevih del so na ogled tudi slike, deloma tudi na temo kavk, Bogdana Borčića, Franca Bertholda, Rajka Čubra, Anke Krašna, Lojzeta Adamlja, Zorana Ogrinca, Arjana Pregla in Cveta Zlateta. Med izpostavljenimi je zlasti donirana slika Tisnikarja z naslovom Snemanje posmrtne maske Ksaverja Meška (1964). Pomen Tisnikarja, pa tudi društva, ki ohranja spomin nanj, je med drugim poudarila tudi podžupanja mestne občine Slovenj Gradec Martina Šisernik.
V Mislinji rojeni Tisnikar (1928-1998) je kot likovni umetnik samouk ustvaril izjemen opus risb, slik in grafik. Bil je slikar minljivosti in pričevalec poslednjih trenutkov človeškega bivanja. Okoliščini, ki sta zaznamovali njegovo samoniklo umetniško pot, sta bili predvsem revščina v otroštvu in delo obdukcijskega pomočnika v prosekturi slovenjgraške bolnišnice, ki je bila zanj hkrati atelje. Leta 1970 je prejel nagrado Prešernovega sklada za slikarstvo. Njegovo življenje se je končalo v tragični prometni nesreči ravno v času, ko je bila v KGLU v Slovenj Gradcu na ogled velika retrospektivna razstava njegovih del. Po njegovi smrti je takratna direktorica galerije in umetnostna zgodovinarka Milena Zlatar v spomin nanj zasnovala zbirko Hommage Tisnikarju, eno osrednjih zbirk KGLU.
