Miša Pušenjak
Vsi si želimo, da bi bilo na vrtu čim manj škodljivcev. Žal pa mnogi menijo, da je edina rešitev uporaba sredstev za varstvo rastlin. Pri tem velja mnenje, da ekološki oziroma biološki pripravki ne škodijo. Ne eno ne drugo ne drži povsem. Res pa je, da nepoklicni pridelovalci sadja in zelenjave po teh dopolnitvah iz lanske jeseni ne morejo več podaljšati veljavnosti izkaznice, ki dokazuje znanje in poznavanje sredstev za varstvo rastlin. To lahko storijo samo poklicni kmetovalci, torej tisti, ki imajo registrirano kmetijo oziroma KMGMID. A ne jezite se že vnaprej. Verjemite, da če boste upoštevali preventivne, v bistvu osnovne naravne zakone, vam ta sredstva niso potrebna.
Lahko naravni, ekološki pripravki škodijo naravi?
To je prvo vprašanje, na katero mnogi ne odgovorijo pravilno. Resnica je namreč ta, da so mnogi naravni ekološki pripravki lahko za naravo prav tako škodljivi, enako kot kemični. Je pa ena velika razlika. Kemična sredstva za varstvo rastlin so narejena iz različnih kemičnih snovi, pri katerih je običajno le majhen delež aktivne snovi. Vse ostalo so veziva, stabilizatorji, da sredstva delujejo tako, kot si želimo. Kemični pripravki so stabilnejši, delujejo dalj časa, posebno tisti, ki jim rečemo sistemični. Ti prodrejo v notranjost rastline in se porazdelijo po njej, zato se razgrajujejo dlje. Tudi te pripravke sonce, temperatura in rastlina sčasoma razgradijo, a so pogosto tudi razgradni produkti še nevarni za naravo in človeka.
Prav tako se večina ne zaveda, da ta sredstva za naše zdravje niso nevarna samo, če jih zaužijemo, pogosto jih dobimo več preko kože (rokavice pri uporabi) ali preko dihal, ko jih mešamo in uporabljamo. Zato je potrebna maska na ustih in nosu. Prav tako je nujno, da po tretiranju oblačila slečemo in jih damo v pranje. Koža je največji človeški organ in preko nje sprejemamo številne nezaželene snovi, ob tretiranju recimo gostih, visokih nasadov tudi sredstva za varstvo rastlin.
Ekološki pripravki so naravnega izvora, zato so v ekološki pridelavi dovoljeni tudi baker in žveplo ter njuni pripravki. Treba pa je opozoriti, da delujejo običajno zelo na široko in niso specifični za posamezne škodljive žuželke. Če so med tretiranjem na rastlinah koristne žuželke, kot so čebele, pikapolonice, muhe trepetavke …, so zanje prav tako nevarni. Druga njihova slabost pa je, da na soncu njihovo delovanje zelo hitro poneha, včasih jih že v uri ali dveh sončni žarki razgradijo. Razgradni produkti pa so za naravo neškodljivi. To je njihova največja prednost. Zato jih moramo uporabiti po sončnem zahodu, še bolje tik pred temo ali celo ponoči, pri čemer pa mora poleti temperatura pasti pod 30 °C, spomladi pa mora biti nad 10 °C.
Vedno pazimo, da pod sadnim drevjem ali trto ni cvetočih rastlin oziroma jih je treba pokositi, kadar uporabljamo naravne insekticide, kot so izvlečki rabarbare, vratiča ali pelinov čaj. Na to mnogi pozabljajo. Prav tako naravnih, predvsem močnih fungicidov, kot so žajbljev čaj, pripravek iz sode bikarbone in številni drugi, ne smemo uporabljati prepogosto. Vedno nekaj pripravka pade na tla, tam pa škodi številnim koristnim mikroorganizmom, ki v tleh pomagajo rastlinam.
Niste povsem brez pomoči
Večine kemičnih pripravkov resda ne morete kupiti, nekateri pa se vendarle dajo dobiti. Te pripravke najdete na spletu, na dveh slikah vidite, kako jih iščete. Na spletni strani spletni2.furs.gov.si/FFS/REGSR/ najdete vsa registrirana sredstva za varstvo rastlin z mnogimi koristnimi informacijami o njih. V najbolj priljubljen brskalnik vtipkajte v okence Seznam registriranih FFS. S tem pridete do zelo uporabne spletne strani, ki ima veliko informacij, kar preučite jo. Na tej strani najdete spodaj levo tematski seznam FFS, ki je na sliki obkrožen z rdečim. Tudi tam je veliko uporabnih seznamov. Z drugo barvo so označeni seznami, ki bi vas lahko zanimali.
Imate seznama sredstev, ki jih boste še lahko kupovali, prav tako sta tukaj še dva.
Prvi je seznam FFS na podlagi mikroorganizmov, tem pripravkom rečemo običajno biotični (ne bio) pripravki, ki so nekaj posebnega, čeprav imajo navadna, komercialna imena. Gre za žive organizme, ki so najdeni tudi v naravi, vendar jih je premalo.
Obstaja še en zelo zanimiv seznam, to je seznam osnovnih snovi. Ta brez opozorila nanj verjetno ne bi nikogar zanimal. Pa je za vse, ki se zdaj sprašujejo, kako bodo brez FFS pridelovali na vrtu, zelo uporaben. Na njem so snovi, ki jih običajno uporabljamo v kuhinji, a jih lahko zadovoljivo uporabljamo tudi za varstvo rastlin. Kar je tam napisano, je bilo tudi preizkušeno.
Če spomladi z insekticidi uničimo vse uši na rastlinah, bo trajalo kar dolgo, da se bodo pojavile tudi koristne žuželke
Koristnih žuželk vrtičkarji še ne moremo kupiti, lahko pa jih privabimo na vrt iz narave. Kako jih privabiti? Prvi pogoj je, da zdaj, ko je veliko rastlin ušivih, ne pobijemo prav vseh uši z insekticidi. Na kakšni rastlini jih poskusite odstraniti ročno, tako, da jih z rokavico preprosto stisnete. Z vrtnic na primer jih lahko odstranite s curki vode. Koristne žuželke pridejo na vrt samo, če so na njem njihovi gostitelji oziroma njihova hrana. Če pa spomladi z insekticidi uničimo vse uši, bo trajalo kar dolgo, da se bodo pojavile tudi koristne žuželke. Spomladi naj na vrtu vedno nekje v kotu ostane tudi nekaj ušivih rastlin, kakšen grm, morda koprive in poleti kamilice. Uši so zelo različne in specifične, ne bodo se s kamilice ali koprive naselile na vrtninah, bodo pa vaba za vse koristne žuželke.
Večina koristnih žuželk se prehranjuje z medičino in cvetnim prahom. Torej naj bo na zelenjavnem vrtu pa tudi ob rastlinjaku, visoki gredi in sadnem drevju čim več dišečih in cvetočih rastlin. Dišeč vonj številnih zelišč bo hkrati škodljivce zmedel, jim preprečil, da najdejo gostiteljske rastline, ali pa odvrnil od namere, da zaležejo jajčeca. Okoli drevja ne kosite, tam naj ostane vse, kar cveti. Ali pa cvetoče rastline celo posejte.
Vrt naj bo cvetoč in dišeč
Zelene barve večina teh žuželk ne zazna. Na vrtu naj bo čim več rumene, oranžne in rdeče barve, seveda pa prideta prav vsako zelišče in cvetlica. Na prvem mestu so res ognjič, žametnica in kapucinka, a poleg njih so izredno privlačne in koristne tudi številne kobulnice. Tudi korenček, če kakšen zacveti, naj kar ostane na vrtu. Poleg njega hitro in dolgo cvetita komarček in sladki komarček, tudi koper, kumina in janež opravljajo svojo koristno vlogo.
Med zelišči je na prvem mestu bazilika, danes dobite sadike številnih nekoliko različno dišečih bazilik. Vse so koristne, proti hladnemu in vlažnemu vremenu pa je najbolj odporna grmičasta bazilika. To je tista, ki jo najpogosteje sadimo v okrasna korita kot strukturno rastlino. Pa še čebelarji vam bodo hvaležni, saj so čebele, ki se pasejo na cvetoči baziliki, bolj zdrave.
Omenim še kamilico. Ta zelo uspešno odganja škodljivce od kapusnic, zelja, cvetače … Njenega vonja ne marajo metulji, zato je gosenic na njih zelo malo. Prav tako se počasneje razmnožuje zoprni bolhač. Sicer so res rade na njih tudi uši, a nič zato. Kamilična uš ne gre na druge vrtnine. Ker pa je prisotna, bodo za njo na vrt prišle tudi pikapolonice, vedno jih najdemo na kamilicah. Njihove ličinke bodo potem pospravile škodljivce tudi na drugih vrtnih rastlinah.
Za konec naj vas opozorim, da poleg hrane vsa živa bitja, tudi koristne žuželke, potrebujejo vodo. Ptičje kopeli z vodo naj bodo na zelenjavnem vrtu. Poleg ptičev bodo tam vodo našle tudi žuželke. Postavitev zdaj tako priljubljenih hotelov za koristne žuželke je prav tako smiselna, a morajo biti v senci in v zavetju, ne kar tako, na prostem, izpostavljeni vetru, soncu in dežju. Lahko jih varujejo vrtna ograja, živa meja ali kakšno drevo. Preprosto postavite nekam kup opek z luknjami, stare štore naluknjate s svedri. Prav tako lahko nekje v kotu pustite kup vej, listja in slame. Prejšnji teden mi je kolegica povedala, koliko pikapolonic je prezimovalo v takem kupu pri njej.
Narava dobro skrbi za svoje otroke, tudi za naše vrtnine. Le pomagati ji moramo. Upamo, da se bo le začelo nekoliko toplejše vreme, ker pa so rastline zaradi mraza zdaj oslabljene, bodite nanje bolj pozorni. Naravni pripravki delujejo samo na začetku težav.
