Miša Pušenjak
Za nami je nekaj zelo toplih dni, ko se je temperatura zemlje dvignila toliko, da se bob in grah, stročnici, ki ljubita kratek dan in predvsem hladno (ne mrzlo) vreme, lahko posejeta. Sama bi ju sejala predvsem v neogrevan rastlinjak, na prosto morda še ne. Lahko pa izkoristite zavetje rastlinjaka in ju posejete na njegovo zavetno, toplo stran. Vsekakor pa izkoristite prve tople dni konec februarja in ju posejte na prosto. Zdaj lahko posejete sadike; v lonček premera 3 centimetre posejte tri semenke graha ali dve semenki boba. Sadike potem vzgajate v neogrevanem rastlinjaku, lahko v zimskem vrtu - ali pa do vznika na policah oken, potem pa kar zunaj, na prostem, a nekje v zavetju hiše.
Pomen stročnic za vrt
Na koreninah metuljnic in seveda stročnic živijo bakterije, ki jim rečemo nitrifikacijske. Šele ko se naselijo na koreninah, so sposobne dušik iz zraka vezati v rastlini dostopno obliko. S tem dušikom se hranijo najprej gostiteljice, nekaj pa ga za njimi vedno ostane v tleh tudi za sosednje ali naslednje rastline. Majhne bunkice, kroglice na koreninah torej niso nekaj slabega za rastlino, v njih se skrivajo te koristne bakterije. Te bunkice so tudi pokazatelj, kako živa in rodovitna je zemlja, na kateri pridelujemo ekološke vrtnine.
Druga pomembna vloga metuljnic je rahljanje zemlje. Imajo namreč globoke in močne korenine. S temi koreninami razrahljajo zbito zemljo in popravljajo strukturo tal, ki jo ponavadi porušimo z napačnim ravnanjem, tlačenjem, delovnimi stroji, obdelavo in podobnim.
Njihov velik pomen je torej, da ostaja naša zemlja na vrtu zdrava, rahla, živa in zato rodovitna s pomočjo narave. Velik pomen pa imajo stročnice tudi v naši prehrani, saj so skoraj edine rastline, ki lahko telesu nudijo nekatere esencialne, nujne aminokisline, ki jih naše telo ne zna samo ustvarjati. Nujne so torej v prehrani vegetarijancev, ki teh aminokislin ne dobijo z mesom. Na ekološkem vrtu bi jih morali biti vsako leto vsaj 25 odstotkov. In začnemo lahko že konec februarja in v začetku marca z dvema, ki ljubita hladne in kratke noči.
Bob in grah že sejemo
Bob in grah sta stročnici, ki ju sejemo spomladi - in to čim prej. Obe stročnici kalita veliko raje v hladni zemlji. Predvsem pa cvetita in se oplodita veliko bolje, dokler je dan kratek in so noči še hladne. Ko se dan podaljša, je cvetov manj, pojavijo pa se uši na bobu in pepelasta plesen - pa tudi pršice na grahu. Zato ju posejte čim prej, predvsem pa visoke sorte graha (senator in telefon), ki imajo daljšo vegetacijo. Pred setvijo seme čez noč namočite v toplo vodo ali, še bolje, v kamilični čaj.
Mnogi ne vedo, a obe stročnici lahko vzgajate s sadikami. Tako bodo nared za sajenje na vrt takrat, ko bo to brez strahu mogoče; zdaj je morda še res nekoliko prezgodaj.
Pozor, bob ni primeren za vse
A pazite. Nekateri ljudje boba ne smejo uživati. Med nami jih ni veliko, a predvsem tisti, ki imate korenine južneje od Slovenije, na Balkanu, bodite pri prvem uživanju boba zelo previdni. Lahko se pojavi bolezen - favizem. To pomeni, da v telesu manjka encim za prebavljanje nekaterih snovi, ki jih najdemo v stročnicah - in v bobu jih je veliko. Posledica je anemija. Prav tako morate vedeti, da bob lahko uživamo tako kot suho zrnje ali, kar najbolj svetujem, kot mlado, mlečno zrnje, podobno kakor grah. A tako bob kot grah je nujno prekuhati oziroma toplotno obdelati, da je varen za uživanje.
Nekoč sta bob in leča predstavljala zelo pomemben del v prehrani naših prednikov. Ker so se zrna lahko sušila in hranila za zimo, je to v času brez hladilnikov pomenilo veliko prednost. S prihodom fižola je bob, žal, prešel v pozabo, a po krivici. Beljakovine, ki jih dobimo z uživanjem boba, so veliko lažje prebavljive kot pri fižolu. Zato bi bilo res zaželeno, da se bob vrne v naše lonce in na krožnike.
Suho zrno boba lahko tudi zmeljemo, dodajamo moki za kruh (do 15 odstotkov) in tako dobimo precej bolj beljakovinsko bogato jed, dobrodošlo predvsem vegetarijancem.
Pridelava
Bob in grah sejemo zelo zgodaj, brez težav bosta prenesla tudi pozno zimske ali zgodnje spomladanske pozebe. Sama bi seme pred setvijo čez noč namočila v topel (ne vroč) kamilični čaj. Potem bo vznik hitrejši in bolj enakomeren. Za dobro rast in pridelek ne potrebujeta gnojenja z organskimi gnojili, v tleh pa ne sme manjkati kalija.
Bob sejemo v vrste, na razdaljo 40 centimetrov, v vrsti pa na deset centimetrov. Grah sejemo prav tako v vrste, vendar po večini potrebuje oporo. Nizke sorte podpremo z razvejanimi vejami, visoke sorte pa je najbolje saditi ob mrežo za kumare. Nizke sorte lahko sejemo tudi na 30 centimetrov razdalje med vrstami, visoke pa tudi do 50 centimetrov. V vrsti pa je razdalja med rastlinami nekje od 10 do 20 centimetrov (spet odvisno od višine sorte).
Veliko nege med rastjo bob in grah ne potrebujeta, pazimo samo na pojav uši, predvsem na bobu. Če so rastline takrat že dovolj visoke, napadene vršičke samo odtrgamo. Če pa je bila setev pozna in rastline še niso dosegle svoje višine, je treba uporabiti ustrezni insekticid. Lahko poskusite, če ste pravočasni, tudi s pripravkom iz sode bikarbone, ponovite dvakrat ali trikrat, običajno je dovolj učinkovito.
Le malo ljudi pa ve, da si lahko tudi bob in grah pridelamo iz sadik. Če vidite, da bo sneg dolgo ležal na gredicah ali imamo opravka z deževno pomladjo, ko se zemlja nikakor noče osušiti, si preprosto vzgojite sadike. Najbolj primerni so lončki, v katerih pridelujemo tudi sadike solate (premera 4-5 centimetrov). Če so večji, posejemo v vsakega tri, drugače pa dve semenki. Po vzniku naj bodo v neogrevanem prostoru, a na svetlem. Ko lahko sadiko izlončimo tako, da se zemlja drži korenin, sadiko presadimo na prosto.
V času rasti poskrbite, da bo zemlja okoli rastlin vedno rahla. Tudi bob in grah sta hvaležna, če ju ob okopavanju nekoliko osujemo. Če je pomlad suha, uporabite zastirko. Pomembno je namreč, da so korenine čim dalj časa na hladnem.
Nekaj poudarkov o sortah
Najprej spoznajmo sorte boba. Naše stare sorte so imele majhne stroke in drobno zrno. Zato mnoge preseneti nova sorta, ki prihaja k nam iz Italije in se imenuje aquadulce. Ta naredi izredno dolge stroke z veliko zelo debelimi zrni. Zdaj pa se je na policah trgovin ponovno pojavilo tudi seme stare, drobnozrnate sorte, danes so ji nadeli ime Matko. Upam, da ga boste našli. Za uživanje suhega zrnja je namreč ta sorta primernejša.
Pri grahu prav tako poznamo več različnih tipov in seveda sort. Poznamo nizke sorte, ki so zgodnejše, in visoke, poznejše, veliko rodnejše sorte. Prav te je nujno sejati bolj zgodaj. Prav tako pa poleg graha, kjer po večini ljudi uživa mlado zrnje v mlečni zrelosti, poznamo še sorte, kjer je užitno tudi stročje. Tudi tukaj sta dva tipa. Tak, ki ima stročje normalno veliko, a nima trde opne, ni užiten. So pa tudi sorte, ki jim Slovenci rečemo sladkorni grah in imajo zelo velike stroke, ki pa nimajo veliko zrnja, nekako so stroki ploščati in zelo sladki. Zelo zanimiv je tudi grah z vijoličnimi stroki, saj ga je lažje nabirati, zrna v njem so zelena in okrogla. Prav tako pa ne pozabite na vitičast grah. Kmetje ga poznajo kot krmni grah. A ima veliko prednosti. Zrno je sicer drobno, a sladko. Ne potrebuje opore, saj zelo veliko vitic drži posevek v zraku. Pobiramo pa ga v mlečni zrelosti.
Še ena posebnost boba
Bob naj bi po mnenju naših babic odganjal voluharja. Tega mi do zdaj ni še nihče potrdil, a velja poskusiti. Sadimo ga lahko samostojno ali okrog gredic s krompirjem; tudi med vrstice krompirja ga lahko posadite. Za krompir pa je seveda zdaj še prezgodaj.
