Miša Pušenjak
Na trgovskih policah lahko najdemo številne pripravke za krepitev rastlin. Njihovo skupno ime je biostimulatorji, kar je popolnoma pravilno. Mnogi med njimi so resnično to, saj rastlinam pomagajo premagovati številne težave, stres zaradi prenizkih temperatur ali vročine, poškodbe po toči ali zaradi škodljivcev … Ti so mi zelo ljubi in so se tudi v uradnih poskusih izkazali za učinkovite. Zato se bom posvetila samo njim. Izdelki v drugi skupini pa so v bistvu izogibanje zakonodaji. Nekateri pripravki so sicer zelo učinkoviti insekticidi ali fungicidi, a jih vseeno najdemo v tej skupini. Svetujem, da ste pri njihovi uporabi previdni in se ravnate po zdravi kmečki pameti.
Biostimulatorje, ki jih resnično uporabljamo za krepitev rastlin, lahko uvrstimo v tri skupine. V prvi so izvlečki morskih alg, v drugi aminokisline, v tretji pa izvlečki rastlin. Že nekaj časa so na trgu tudi kombinirani pripravki z izvlečki rastlin, alg in včasih tudi aminokislin. Mnogi jih zavračajo, češ da niso naravni, drugi jih še ne poznajo. Pa lahko pomagajo vrtninam, da ostanejo zdrave in dobro obrodijo. EU je z zakonodajo zaščitila ime biostimulanti, zato se bodo lahko tako imenovale samo snovi, katerih delovanje je bilo dokazano. Mnogi so ga dokazali tudi v poskusih v Sloveniji.
Izvlečki iz morskih alg
Pripravki so narejeni kot izvlečki morskih alg, danes te alge že gojijo. Tako odpade tudi pomislek, da ropamo morja in uničujemo njihovo biodiverziteto. Šele pred kratkim sem prebrala prispevek, da delujejo tudi namoki alg iz domačih ribnikov. Recept, kako jih pripraviti, žal ni bil priložen. Zagotovo jih lahko kompostiramo, kompost pa namakamo v vodo.
Zanimivo je, da so pozitiven učinek morskih alg na rastline ugotovili v Franciji ob Atlantiku. Tam kljub zelo visoki vlažnosti zraka in pogostim padavinam nekaterim kmetom krompir ni zbolel. Ko so preučevali ta fenomen, so ugotovili, da ti pridelovalci krompir gnojijo z morskimi algami, ki jih je tam v izobilju. To je pripeljalo do številnih raziskav in prav vse dokazujejo prednosti uporabe morskih alg. Sprva so jih uporabljali kot gnojilo za tla in jih za to uporabljajo še danes. Alge imajo velik vpliv na razvoj koreninskega sistema. Kmalu so izvlečke ponudili na trgu kot listna gnojila, biostimulatorje, in kot take jih najpogosteje uporabljamo še danes. Dobiti je mogoče tudi hladno stiskane alge, ki imajo še večjo življenjsko moč in učinek. Na voljo pa so tudi pripravki iz gojenih alg.
Sama jih uporabljam kot listno gnojilo, z njimi škropim, spomladi pa z istim pripravkom zalivam mlade, komaj presajene rastline. Seme običajno takoj po setvi zalijem s čistimi algami, večer pred presajanjem sadik pa jih zalijem še enkrat. Prav tako vedno po presajanju balkonskega cvetja v prvo vodo za zalivanje dodam morske alge. Te res pomagajo koreninam rastlin, da se hitro razrastejo. Tekom sezone običajno enkrat mesečno ali pa pred napovedanim vročinskim valom vse svoje balkonske lepotice zalijem z algami, in sicer tako, da tekočina steče tudi po listih. Če stresnih dogodkov ni, potem enkrat na mesec gnojilo za balkonske rastline zamenjam z algami.
Posevek tudi takoj po poškodbah zaradi toče, (najpogosteje) vetra in škodljivcev, čeprav so listi že suhi, poškropim s pripravkom iz morskih alg. Ta zapre rane ter s tem glivicam in drugim boleznim prepreči vstop v rastlino. Čez dan ali dva pregledam posevek in šele tedaj uporabim ustrezen (naravni) fungicid, ki mu dodam aminokisline za hitro obraščanje.
Aminokisline
Osnovna vloga aminokislin je izgradnja beljakovin. V naravi obstajajo številne aminokisline, a le dvajset jih je v beljakovinah celic. A brez aminokislin se ne more odviti in končati prav noben biološki proces, zato so nujen sestavni del narave in vsake celice rastlin. Prav tako imajo aminokisline različen pomen v različnih bioloških ciklusih rastlin. Tega se je dobro zavedati, ko se odločamo, kateri pripravek naj kupimo. Žal teh pripravkih včasih ni nobenih oznak.
V malih koncentracijah rastline vedno potrebujejo lizin, triptofan ali metionin. Prolin sodeluje v procesih ravnanja z vodo v rastlini, krepi celične stene rastlin, s čimer postanejo odpornejše na temperaturni stres ter tudi na bolezni in škodljivce, ki jim debelejše, trše celične stene ne ustrezajo. Glicin je potreben za formiranje rastlinskih tkiv, je tudi osnovna sestavina celic klorofila. Zato sodeluje predvsem pri obnovi tkiv po poškodbah, rasti in razvoju rastline, zelo pomemben pa je tudi pri obrambi rastlin pred klorozami. Lizin in arginin pa pospešujeta fotosintezo in predvsem podaljšujeta življenje rastlinam, s tem pa zagotavljata tudi kvalitetnejši pridelek. Arginin sodeluje pri razvoju koreninskega sistema in pri tvorbi rastlinskih hormonov.
Aminokislinski pripravki rastlini prihranijo energijo, saj so del beljakovin. Zaradi njih ima rastlina več energije za rast in razvoj, predvsem pa za premagovanje stresa. Pa še eno vlogo imajo aminokislinski pripravki pri zaščiti rastlin: če jih dodamo kontaktnim sredstvom za zaščito rastlin, tudi domačim pripravkom, jih bodo "potegnile" pod povrhnjico lista, preprečile bodo spiranje pripravkov. Zato jih uporabljamo vedno, kadar želimo pospešiti rast rastlin po stresu ali jih pripraviti na stres. Prav tako jih uporabimo po poškodbah, da si rastlina hitreje opomore in raste naprej.
Torej pri vzgoji sadik pridejo na drugo mesto. Uporabimo jih teden dni po presajanju. Njihov učinek bo večji tudi, če jih uporabimo teden dni pred stresom, nato pa še tik pred njim. Kaj to pomeni? Vremenska napoved je zdaj znana vsaj teden dni vnaprej: ko opazite, da se bo vreme spremenilo, da bo temperatura močno poskočila ali se močno znižala, če obstaja možnost toče, če opazite močan napad bolezni ali škodljivcev, potem je smiselno pripravke iz aminokislin uporabiti prej. Sama pa jih ne bi uporabljala v končni fazi rasti, pred spravilom pridelka, tedaj so na vrsti alge in tudi rastlinski izvlečki.
Izvlečki iz rastlin
Že nekaj časa lahko v nekaterih trgovinah kupimo pripravek, ki poleg izvlečkov alg vsebuje še številne rastlinske izvlečke, tudi aminokisline. Njegova uporaba v normalnih vremenskih razmerah izboljša odpornost rastlin, zato preventivna uporaba naravnih ali kemičnih sredstev za varstvo rastlin ni potrebna. Takoj po setvi lahko seme zalijemo s tem pripravkom in tako pomagamo semenu, da hitreje vznikne in razvije kalček. Poleti pa z njim rastlinam pomagamo, da lažje premagujejo stres ter oblikujejo več cvetov in čvrstejše plodove. Za izredno učinkovitega se je pokazal pri rastlinah, ki so morale premagati prenizke temperature in celo njihove posledice. Njegova uporaba se mi zdi prijetna, saj ima zelo prijeten vonj.
Tudi čaj iz cvetov ameriškega slamnika ima krepčilno delovanje na vrtnine
Doma lahko sami naredite podobne pripravke. Vendar njihovo delovanje ni bilo dokazano v eksaktnih poljskih poskusih. Je pa podobno predvsem po ljudskem izročilu oziroma izročilu naših babic. Protistresno delujeta čaj in pripravek iz cvetov ognjiča ali regrata; obenem celita rane, ki jih na rastlinah povzročijo neugodno vreme ali škodljivci. Tudi čaj iz cvetov ameriškega slamnika krepčilno deluje na vrtnine. Za premagovanje nizkih temperatur pa je namenjen pripravek iz nadzemnih delov baldrijana, torej njegovih cvetov in listov. Učinkovitost teh pripravkov je veliko večja, če jih uporabimo teden dni pred izpostavljenostjo stresu in potem spet tik pred njo.
Za konec
Uporaba omenjenih pripravkov je postala stalnica pri pridelavi hrane, uporabimo jih lahko tudi na vrtu. Niso dragi in so dostopni tudi v manjših količinah. Vendar jih je treba pravilno hraniti; ne puščajte jih v rastlinjakih, na toplem ali na svetlem. Ko jih odprete, jih skušajte čim prej porabiti. Doma narejeni pripravki pa tako nimajo trajne stabilnosti, naredimo in porabimo jih sproti.
Pa še zadnje, a zelo pomembno priporočilo. Pripravki so dobri in delujejo odlično, a ne uporabljajte jih, ko so rastline uvele, prizadete od vročine. Počakajte, da se ohladi in si rastline opomorejo. Natančno upoštevajte navodila za uporabo, saj lahko premočne koncentracije povzročijo poškodbe na rastlinah. Prav tako poškodbe povzroči uporaba pripravkov na vročini. Zaradi suše, mraza ali predvsem škodljivcev oslabljene rastline sprva škropimo z nižjimi odmerki, šele kasneje, ko začnejo znova rasti, lahko spet uporabimo polne odmerke.
