Alzheimerjeva bolezen je po navedbah ameriškega Centra za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) nevrodegenerativna bolezen, ki prizadene človekove možgane. Je najpogostejša oblika demence, za katero po podatkih iz leta 2014 samo v ZDA trpi okoli pet milijonov ljudi. Bolniki so običajno starejši od 60 let.
Bolnik z Alzheimerjevo boleznijo na začetku pri sebi opaža simptome, kot je blaga izguba spomina. Toda bolezen lahko nato napreduje v taki meri, da se sploh ni več sposoben odzivati na okolico. Za zdaj še ni jasno, kaj povzroča Alzheimerjevo bolezen, toda znanstveniki domnevajo, da je najverjetneje posledica številnih dejavnikov, kot so človekova starost, genetski profil, morda tudi stopnja njegove izobrazbe, način prehrane in okolje, v katerem živi. Za bolezen še ne poznamo zdravila, kar pomeni, da je zdravljenje običajno osredotočeno na obvladovanje simptomov in upočasnjevanje napredovanja bolezni.
Po besedah dr. Caterine Scuderi, docentke farmakologije in toksikologije na Rimski univerzi La Sapienza, in njenih kolegov obstajajo trije znaki za razvoj Alzheimerjeve bolezni v človekovih možganih. Ti označevalci so nalaganje amiloidnih peptidov beta v prostoru okoli človekovih nevronov, tvorba proteinov v nevronih in nevroinflamacija oziroma vnetje živčnih celic.
Vlogo nevroinflamacije so leta 2015 v okviru svoje raziskave osvetlili že profesor Michael T. Heneka in njegovi kolegi z oddelka za nevrologijo na univerzitetni kliniki v Bonnu. Znanstveniki so tedaj namignili, da "nevroinflamacija ni zgolj spremljevalni pojav, ki ga aktivirajo nastajajoči senilni plaki in nevrofibrilarne pentlje, ampak prispeva prav toliko ali celo bolj k patogenezi Alzheimerjeve bolezni kot senilni plaki in nevrofibrilarne pentlje same". Znanstveniki v ekipi profesorja Heneke celo menijo, da obstajajo dokazi o "zgodnjem in precejšnjem vplivu vnetja možganov na patogenezo bolezni". In prav to nevroinflamacijo so se odločili podrobno preučiti avtorji nove študije.
Po besedah dr. Scuderijeve in njenih kolegov je vnetje pomembna komponenta Alzheimerjeve bolezni zaradi imunskega odziva telesa na prve abnormalne usedline v možganskih celicah. Namesto da bi stvari popravil, se lahko ta imunski odziv, ki povzroči vnetje, hitro stopnjuje do te točke, ko spodbudi napredovanje Alzheimerjeve bolezni. Po besedah Scuderijeve bi lahko z ukrepanjem v najzgodnejši fazi bolezni, ko so že bile sprožene celične in molekularne spremembe, vendar na možganih še ni nastala hujša škoda, zmanjšali število pacientov, pri katerih se Alzheimerjeva bolezen razvije v celoti.
V ta namen so dr. Scuderijeva in njeni kolegi razvili tako in vitro kot in vivo model Alzheimerjeve bolezni, da bi videli, kako utegne zgodnje ukrepanje proti nevroinflamaciji vplivati na Alzheimerjevo bolezen. Ugotovili so, da zmanjšanje nevroinflamacije morda upočasni napredovanje bolezni. Avtorji študije so se osredotočili na vlogo glialnih celic, ki obdajajo nevronske celice v možganih in so po mnenju raziskovalcev najbolj pomembne pri razvoju Alzheimerjeve bolezni.
Rezultati študije so lahko po mnenju dr. Scuderijeve v pomoč pri dokazovanju, da je nevroinflamacija pri Alzheimerjevi bolezni skrajno zapleten fenomen, ki lahko vpliva na napredovanje bolezni in je odvisen od dejavnikov, kot je prizadeto območje možganov.
