
Na umetnostnih terapijah, ki potekajo pod nadzorom usposobljenih terapevtov, lahko dementni s slikanjem, igranjem, plesom in glasbo občutno izboljšajo kakovost svojega življenja. Danes je na svetu 50 milijonov takšnih ljudi, njihovo število pa vztrajno raste. Bolezen prizadene možgane, zato ljudem z demenco začne pešati spomin, ne morejo več opravljati vsakodnevnih opravil ali prepoznati obrazov, pozabljajo besede. Vsak bolnik ima svoje izkušnje s to boleznijo in svoje zgodbe. Prav v tem je prednost umetnostne terapije.
Bolj se zavedajo samega sebe
Pri vsaki obliki umetnostne terapije se domišljija pacientov aktivira drugače. Likovna terapija udeležencem omogoča, da se srečujejo s podobami in izboljšajo svoje zavedanje samega sebe, tudi če so prepričani, da ne znajo ustvarjati. Delo z barvo in glino jim daje priložnost, da svoj svet popestrijo in razširijo z različnimi barvnimi odtenki.
Pri dramski terapiji udeleženci igrajo vloge, improvizirajo in pripovedujejo zgodbe, kar jim pomaga priklicati spomine in uriti socialne veščine ter izboljša njihovo zmožnost reševanja težav. Plesno-gibalna terapija z uporabo ritmičnega gibanja in telesnih kretenj pacientom pomaga poenotiti misli in telo, omogoča pa jim tudi, da neverbalno komunicirajo. Glasbena terapija lahko pomiri tesnobo in bolnikom pomaga pri obvladovanju napetosti ter izražanju čustev, kot sta veselje in žalost.
Naj se ne umaknejo iz družine
Druženje ob igranju glasbil ali petju pomeni navezovanje stikov in sporazumevanje z drugimi ljudmi, kar lahko že samo po sebi zmanjša občutke depresije in možnost, da se bo oseba z demenco umaknila od družbe. Dramska terapija lahko izboljša življenje prizadetih, s tem ko jim pomaga obuditi spomine, hkrati pa tudi predelati travmatske spomine in zaceliti stare rane. Neka udeleženka v raziskavi o dramski terapiji je na primer z njeno pomočjo uspešno prebolela obsesivni spomin na to, da jo je učitelj duševno zlorabil, ko je bila stara devet let. Težave s tem spominom se niso ponovile niti leto po tem, ko je prenehala terapijo. Poleg tega je lahko ta oblika zdravljenja zelo koristna za soočanje z žalostjo, izgubo ter upadom kognitivnih in telesnih sposobnosti.
Danes je na svetu 50 milijonov ljudi z demenco
Avstralska izkušnja
Avstralska kraljeva komisija za oskrbo starostnikov (RCACQS), ki proučuje kakovost domov za ostarele in storitve na področju oskrbe starostnikov v tej državi, se je začela osredotočati na izboljšanje kakovosti življenja starejših ljudi z demenco, obenem pa želi zmanjšati čezmerno rabo zdravil. Ta cilj je dosegljiv in prav umetnostna terapija utegne imeti veliko vlogo pri njegovi uresničitvi. Njeno učinkovitost bo seveda treba natančneje preveriti z izvajanjem nadaljnjih raziskav, v katere bo vključeno več ljudi. Za zdaj se zdi, da lahko z umetnostno terapijo na varen in celosten način pomirimo bolnike z demenco v domovih za ostarele in spodbudimo njihovo kreativnost.