Ljudje so si praznike vedno popestrili z glasbo in božični niso izjema. Pred božičem in ob njem se vrtijo skladbe, ki vzbujajo občutke praznovanja in veselja ter prinašajo sporočilo miru in ljubezni. Ustvarjajo vzdušje pričakovanja, ki pa se zadnja desetletja vse preveč meša s potrošništvom. Že sredi jeseni v božičnem razpoloženju vabijo k nakupom, s tem namenom so tudi nastale in jih vrtijo. Tudi kot zvrst zabavne glasbe so božične pesmi postale svojevrsten fenomen in prava industrija.

Gotovo najbolj znana in najpogosteje predvajanja božična glasba je pesem Sveta noč, blažena noč (v originalu Stille Nacht, heilige Nacht), ki je tudi nekakšen neuradni simbol božiča. Legenda o njenem nastanku pravi, da sta jo leta 1818 v farni cerkvi svetega Nikolaja v Oberndorfu blizu Salzburga napisala pomožni duhovnik Joseph Mohr in organist Franz Xaver Gruber. Ker so se prav na božični večer v cerkvi pokvarile orgle, naj bi bila prisiljena na hitro napisati novo pesem in jo zaigrati ob spremljavi kitare. Pozneje so ugotovili, da je Mohr napisal to pesem dve leti prej v počastitev zaključka vojskovanj in dejstva, da se je Salzburg z okolico priključil avstro-ogrski monarhiji. Pesem Sveta noč, ki govori o hrepenenju po drugačnem svetu, kjer so pomembne trajne vrednote in predvsem ljubezen, dobrota in sočutje, je bila prvič objavljena v božični pesmarici v Dresdnu leta 1833. Hitro je postala priljubljena, skoraj ponarodela.

V slovenščino jo je leta 1871 prevedel Jakob Aljaž in jo poznamo z imenom Sveta noč, še prej, v sedemdesetih letih 19. stoletja, so šolarji v Tržiču to pesem prvič zapeli v nemščini. Danes jo pojejo po vsem svetu, menda jo pozna tri četrtine zemljanov. Prevedena je v več kot 300 jezikov in narečij. Angleži jo poznajo kot Silent Night, Španci kot Noche de Paz, Kitajci jo pojejo kot Ping'an Ye Ge, v svahiliju je prevod Usiku Mtakatifu, v jezik ameriških Indijancev Čejenov je prevedena kot Pavetaa'eva nehe'xoveva, v maorskem jeziku je poznajo kot Marie te po, tapu te po, v jeziku Zulujev Busuku obuhle, Vietnamci pa jo imenujejo Džem thanh vo cung.

Na sveti večer leta 1914 so med tako imenovanim božičnim premirjem na zahodni fronti nemški, francoski in britanski vojaki prišli iz jarkov, se srečali na nevtralnem območju, si voščili, celo izmenjali nekaj dobrin ter skupaj, vsak v svojem jeziku, zapeli Sveto noč. Leta 2011 jo je Unesco umestil med nesnovno kulturno dediščino Avstrije.

Od zahvalnega dne do božiča

Podobno znana in popularna je skladba Jingle Bells, ki jo je septembra 1857 napisal James Pierpont, organist v ameriškem mestecu Savannah, sicer za ameriški zahvalni dan. Še isto jesen so ji spremenili besedilo in jo zaigrali za božične praznike. Tudi Jingle Bells, ki gre zlahka v uho, je postala svojevrstna himna božičnih praznikov, še zlasti po letu 1935, ko jo je zaigral orkester Bennyja Goodmana.

Najbrž ni pevca, ki v svojem repertoarju nima vsaj ene božične pesmi. Prav posebej pa je bil po njih znan Bing Crosby (1903-1977), ki je sredi prejšnjega stoletja zapel in izdal celo vrsto božičnih pesmi, ki so postale zimzelene. Posebna zgodba je pesem White Christmas, ki jo je napisal Irving Berlin za film Holliday Inn, Crosby pa prvič zapel leta 1942. Bila je takojšnja uspešnica, prodali so več kot sto milijonov plošč s to pesmijo, s čimer se je vpisala v Guinnessovo knjigo rekordov. Po Crosbyju so jo prepevali tudi vsi drugi pevci, pomenila je začetek industrije božične zabavne glasbe.

Leto pozneje je Crosby posnel še eno božično uspešnico, l'll be Home for Christmas, ki so jo pozneje prepevali mnogi znani pevci, leta 1944 pa sta skladatelj in pisec tekstov Sammy Cahn in Jule Styne zanj napisala pesem Let It Snow! Let It Snow! Let It Snow!, ki je še posebej zaradi besedila tudi postala svetovno znana. Leta 1950 je Crosby zapel pesem A Marshmallow World, s katero je leta 1966 uspel tudi Dean Martin. Dve leti pozneje je sledila uspešnica Silver Bells in leta 1956 še pesem I Heard the Bells on Christmas Day, ki je postala popularna tudi po zaslugi Nata Kinga Cola, Harryja Belafonta in mnogih drugih.

Še nekoliko starejše so nekatere druge, prav tako še danes priljubljene božične pesmi. Denimo sklada Santa Claus is Coming to Town, ki so jo prvič zavrteli novembra leta 1934. Že naslednji dan so prodali več kot sto tisoč plošč s to skladbo. Leto pozneje je postala še bolj popularna, ko jo je pred prazniki igral sloviti orkester Tommyja Dorseyja. Iz leta 1934 je tudi božična pesem Winter Wonderland, ki sta napisala skladatelj Felix Bernard in tekstopisec Richard B. Smith. Prepevale so jo vse glasbene zvezde minulega stoletja, tudi Frank Sinatra in Dolly Parton, in prepevajo jo še danes.

Katera je naj božična pesem?

Od takrat je nastalo še nešteto novih božičnih pesmi. Nekatere so bile uspešnice le za eno leto, druge so postale del železnega božičnega repertoarja. O tem, katera je najboljša in najbolj priljubljena, se mnenja pač vedno krešejo. A številni za naj božično pesem štejejo All I Want For Christmas Is You, ki pa tudi ni prav nova, Mariah Carey jo je zapela že leta 1994. Takrat se je z njo uvrstila na prvo mesto Billboardove glasbene lestvice za Veliko Britanijo, v Ameriki pa ni prišla niti med deseterico. Ko pa so pred nekaj leti spremenili pravila za razvrščanje skladb na lestvico in pričeli upoštevati tudi število spletne pretočenosti skladb, je Careyjeva s pesmijo, ki je medtem že postala zimzelena, prišla tudi na sam vrh lestvic. "Hvaležna sem, ker toliko ljudi ceni in obožuje to praznično pesem in tradicijo, čeprav sem mislila, da se to ne bo nikoli zgodilo. To je najlepše božično darilo," je dejala v stilu uspešnice, ki govori o tem, kaj si želi za božič.

Skupina Band Aid je leta 1984 na lakoto v Etiopiji odgovorila tudi z božično pesmijo Do They Know It's Christmas? (Sploh vedo, da je božič). Glavni motor projekta je bil Bob Geldof, ki je tisto poletje že organiziral velik humanitarni koncert in za božič še enkrat zbral številne zvezdnike, med njimi so bili tudi Phil Collins, Sting in Bono. Za projektom je stala propaganda mogočnih razsežnosti, tudi zato uspeh ni bil presenetljiv. Skladba je bila britanska uspešnica desetletja. Strokovnjaki jo še danes ocenjujejo kot odlično in presenetljivo nekonvencionalno pop pesem, meteorološke nesporazume o snegu v Afriki pa pač vzamemo v zakup.

Praznična pesem o miru na Zemlji je tudi skladba Happy Xmas (War Is Over), ki sta jo leta 1971 napisala in zapela John Lennon in Yoko Ono. Napisana je bila pravzaprav kot pesem proti vietnamski vojni, a je kmalu presegla prvotni namen in postala božična stalnica.

Če vam gredo na živce ali ne, božičnih praznikov si brez vseh naštetih in mnogih drugih uspešnic pač ne moremo niti predstavljati.