Saj se vsi bojimo za službe, ampak kljub temu smo na veliko zapravljali pri nepomembnih, popolnoma pozabljivih darilih. In to neskončno bahanje še kar raste in raste: "Poglejte, kakšen recept za piškote sva našli s hčerkico! Ne, moj recept je seveda še bolj poseben! Kaj pa TA dieta?… Ne razumeš, odkrila sem fenomenalno online vadbo! Naša družina je dobila največ všečkov na TikToku! Skok, plosk, migi, migi …" Kakšen spletni hrup, kakšen kaos! Saj ni čudno, da se vse ruši. Ničkolikokrat so se v tem prazničnem času zamajali velikani Google, Facebook in podobni. Čas globalne pandemije na neki način resnično rešuje internet, to neskončno medmrežje, vsa ta navidezna povezanost. Si lahko sploh predstavljate, da bi v novem letu pričelo zmanjkovati še tega? Interneta? Končno bi se vrnili k televiziji in nato bi zmanjkalo še te? Nič hudega, bi pač v avtu poslušali poročila in muziko po radiu …, dokler ne bi zmanjkalo še teh? Popolni mrk. Popolni molk. Ja, tudi telefoni bi ugasnili. Čista tišina! Brezsignalno stanje! Sredi niča bi se morali znajti popolnoma drugače.

No, potem bi se pa končno res vrnili k ubogim knjigam. In končno bi se zares poslušali in otrokom ne bi preostalo drugega, kot da se ponovno vrnejo v šole, konec je dela na daljavo. Ponovno bi se pisala pisma, kratka, srednje dolga in neskončno dolga. To obdobje "velikega niča" bi moralo trajati vsaj toliko časa, da bi sleherni človek in človeček prebral vsaj štiriindvajset knjig. Kdaj ste pa vi nazadnje prebrali kakšno? Vidite, niti spomnite se ne. To je več kot alarmantno. Ampak brez skrbi, hitro se bomo navadili družbe knjig in vsak dan bomo vedno bolj hrepeneli po naslednji strani. Nato bi se v živo pogovarjali o tem, kar smo prebrali, knjige bi si pričeli izmenjavati in marsikdo bi v želji po kreaciji napisal kaj novega. Tudi narisal, kakopak - slovenski strip bi doživel razcvet! In kdo bi ponovno zavladal informacijam? Dobri, stari časopisi! Ponovno bi jih na veliko brali v kavarnah, nova hipsterska muha bi postala lesena držala zanje, seveda v vseh barvah in oblikah. In ker si nihče ne bi mogel pretočiti svojega najljubšega filma ali glasbe, bi človeška duša hitro postala lačna in bi bila primorana zaviti v sosednje gledališče, koncertno dvorano, muzej in galerijo. Kulturni dogodki bi doživeli pravi preporod in zadovoljstvo bi bilo zagotovo vsestransko. Mogoče pa je to tista "ta prava ideja" ob koncu epidemije. Popolni mrk, popolni molk, čista tišina, brezsignalno stanje. Da si vsi skupaj odpočijemo, si opomoremo in damo možnost preživetja tistim stvarem, ki najbolj ugašajo. Mogoče bi tudi končno začeli bolj ceniti svojo srčnost kot družbeno zapovedano grebatorstvo na vseh področjih. Ker pa do zdaj popolni komunikacijski mrk ni uspel niti Kim Džong Unu, Putinu, Orbanu in Trumpu, je ta najbrž res nemogoč ali zelo malo verjeten. Nekateri si boste seveda zelo oddahnili, mogoče se bo kdo celo simpatično nasmehnil mojemu naivnemu predlogu. Kakorkoli, v tem duhu nam v novem letu želim več sodelovanja in manj grebatorstva na vseh nivojih. In pa seveda zdravja, ki bo v vsakem primeru zelo odvisno tudi od splošnega stanja duha. Glasba, gledališče, umetnine, knjige in časopisi lahko pri tem zmeraj pomagajo. Zato ne pozabite na nas in nas berite, glejte in poslušajte tudi v novem letu 2021, ki naj bo milejše in modrejše za vse.