Previdno z navadno krhliko: Je zdravilna, a tudi strupena

Borut Cerkvenič
18.07.2021 04:45
Čaj iz krhlike učinkuje pri prebavnih težavah, debelosti, vnetju prostate, revmi in težavah v meni, vendar ga moramo uporabljati previdno in ne dlje kot 14 dni.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Plodovi, sprva zeleni, nato rdeči in nazadnje črni, so strupeni.
Profimedia

Navadna krhlika (Rhamnus alnus) je listopadni grm iz družine krhlikovk. Poznamo ga pod domačimi imeni bodlak, draka, glok, kozja češnja, metuljevec, psikovec.

Grm je visok do treh metrov, včasih se razvije tudi v drevo, visoko do deset metrov. Ima široko razrasel koreninski sistem. Skorja na poganjkih je sivo rjava do črno rjava, posuta je s podolgovatimi lenticelami.

Navadna krhlika je grm je visok do 3 m, včasih se razvije tudi v drevo, visoko do 10 m.
Profimedia

Na debelejših debelcih so dobro vidne značilne bele vzdolžne razpoke. Na notranji strani je skorja rumena. Brsti so drobni in niso pokriti z luskolisti, sestavljajo jih samo stisnjeni, gostodlakavi lističi. Li­sti so premenjalno nameščeni in zgoščeni na koncu poganjkov, so enostav­ni, široko eliptični do narobe jajčasti, kratkopecljati, 3-6 centimetrov dolgi. So celorobi, na vsaki strani je 9-12 naprej ukrivljenih stranskih žil. Cvetovi so dvospolni, drobni in pecljati. Venčni listi so zelenkasto beli in rastejo v šopkih. Plod je koščičast, okroglast, sprva zelen, nato rdeč in nazadnje črn, dozori septembra. Plod vsebuje 2-3 semena.

Krhlika raste po gozdnem robu, na vlažnih mestih in po močvirjih. Cveti od maja do avgusta.

Nikoli ne uporabljamo svežega ali nestaranega lubja.
Profimedia

Učinkovine, ki ji vsebuje, so čreslovine, rumena barvila, antrakinonske snovi, sladkor, grenke snovi, smole, gume, sluzi, pectin, vitamin C.

Uporabna je za čaj, sirup, vino, žganje, čežano, sok.

Lubje nabiramo od maja do julija.

Deluje odvajalno, zdravilno učinkuje proti protinu, vodenici, kamnom, revmi, ohromitvah, zlatenici, prebavnim motnjam, zaprtju, pomanjkanju teka, kroničnim kožnim izpuščajem.

Opozorilo:

Nikoli ne uporabljamo svežega lubja, saj to močno draži želodčno sluznico.

Zaradi tega lahko bruhamo, pojavijo se črevesni krči in krvava driska.

Čaj naj se ne uporablja več kot 14 dni.

Nosečnice in otroci ne smejo piti čaja iz krhlike.

Plodovi so strupeni. Že po nekaj zaužitih plodovih lahko nastopijo slabost, bruhanje, krči.

Nestarana skorja lahko prav tako povzroči podobne zastrupitve, če jo uporabljamo kot odvajalo.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta