Še pred manj kot sto leti je bila lahko smrtna tudi najmanjša ranica. Če se je okužila in se je okužba razširila, je niso mogli z ničemer ustaviti. Tako je bilo, vse dokler po drugi svetovni vojni za široko uporabo niso prišli antibiotiki, ki so rešili na stotine milijonov življenj. V zadnjem času pa se smrtnost zaradi okužb in bolezni, ki jih povzročajo bakterije, spet povečuje, paradoksalno prav zaradi - pretirane in nepravilne - uporabe antibiotikov. Soočamo se z globalnim problemom - odpornostjo bakterij proti antibiotikom, ki že danes povzroči 700 tisoč smrti letno.

Odpornost bakterij proti antibiotikom ali odpornost na protimikrobna zdravila (AMR - Antimicrobial resistance) lahko prizadene vsakogar. Če se ji ne bomo postavili po robu, tako na ravni držav kot posamezniki, bi lahko do leta 2050 zahtevala že 10 milijonov smrti letno, kar je več kot je trenutno smrti zaradi raka, so ob 18. novembru, evropskem dnevu antibiotikov, in 21. novembru, svetovnem dnevu ozaveščanja o protimikrobnih zdravilih, poudarili v kampanji Vprašaj znanost - Vprašaj zdravnika, ki opozarja tudi na nepravilno in pretirano rabo protimikrobnih zdravil.

Antibiotiki so zdravila za zdravljenje bakterijskih okužb. Izraz antibiotik izhaja iz grščine in bi ga lahko prevedli z besedami "proti nečemu živemu". Snovi z antibiotičnim delovanjem uporabljajo ljudje že tisočletja, saj so v številnih zdravilnih rastlinah. Prvi znanstveni opis naravnega antibiotika penicilina pa sega v leto 1928, v širšo uporabo so antibiotiki prišli po drugi svetovni vojni. Metode za proizvodnjo so do danes močno napredovale, še vedno pa jih večino pridobimo s kemičnimi spremembami naravnih snovi, redkeje pa neposredno od živih organizmov. Antibiotične učinkovine izvirajo iz gliv, bakterij, lišajev ali višjih rastlin. Najbolj znan antibiotik, penicilin, je denimo produkt plesni. Nekatere antibiotike danes proizvajajo tudi umetno.

Proti bakterijam delujejo na različne načine. Nekateri antibiotiki preprečijo sintezo celične stene bakterij. Drugi antibiotiki bakterijam preprečijo tvorbo beljakovin ali vitaminov, ki jih te nujno potrebujejo za preživetje. Posebna skupina antibiotikov deluje tako, da bakterijam preprečuje, da bi pri razmnoževanju pravilno predale svoj dedni zapis. Na voljo so celo antibiotiki, ki delovanje bakterij zavrejo na več omenjenih načinov hkrati, kar je še posebej učinkovito, pojasnjujejo v Leku.

Zaradi pretirane in nesmotrne uporabe antibiotikov ter zaradi slabega preprečevanja in nadzora okužb pa je vedno več bakterij odpornih proti njim. Tudi ob izpostavljenosti antibiotikom bakterije še naprej rastejo in se množijo ter se širijo in povzročajo okužbe tudi pri ljudeh, ki antibiotikov niso jemali.

Odporne bakterije navadno pridobimo iz okolja, najpogosteje ob stiku z drugimi ljudmi, ki imajo na svoji koži ali sluznicah že odporne bakterije, redkeje se razvijejo odporne bakterije iz občutljivih v času zdravljenja. Dobro je tudi vedeti, da antibiotik ne deluje le na bakterijo, ki je povzročila trenutno bolezen, ampak tudi na vse ostale bakterije, ki so prisotne na naši koži in sluznicah, ter tudi pri njih spodbuja razvoj in razraščanje odpornih sevov.

"Večkrat ko so bakterije izpostavljene antibiotikom, večja je verjetnost, da se razvije odpornost proti antibiotikom, saj na ta način uničujemo bakterije, ki so občutljive za antibiotike, in dajemo možnost, da se razrastejo bakterije, ki so proti antibiotikom odporne. Ob stiku z antibiotiki pa nastanejo tudi mutacije, ki omogočajo bakterijam, da postanejo proti antibiotikom odporne," pravi infektologinja dr. Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana ter opozarja tudi na najpogostejša zmotna prepričanja ljudi, ko gre za zdravljenje okužb z antibiotiki. "Najpogostejši zmoti sta, da antibiotiki delujejo tudi proti virusnim povzročiteljem okužb in da se učinek antibiotikov pokaže takoj. Za to, da se pokaže učinek antibiotika, je treba počakati vsaj 48 ur. Prav tako antibiotiki sami ne delujejo tako, da bi zniževali vročino, zato moramo za zniževanje vročine ob antibiotikih vzeti tudi antipiretike."

Vpliva antibiotikov na odpornost bakterij ne moremo v celoti preprečiti, saj vsako jemanje antibiotikov poveča možnost nastajanja in preživetja odpornih sevov. Zato je zelo pomembno, da jemljemo antibiotike le takrat, ko jih resnično potrebujemo, opozarjajo tudi v farmacevtskem podjetju Lek. K povečanemu vplivu antibiotikov na bakterijsko odpornost prispeva tudi nepravilno jemanje antibiotikov. Premajhni odmerki ali prekratko zdravljenje omogočijo, da preživijo nekoliko bolj odporni bakterijski povzročitelji okužbe. Bolezen se zato lahko ponovi, odporne bakterije pa se prenesejo tudi na druge ljudi. Predolgo jemanje antibiotikov pa po drugi strani na povzročitelja bolezni ne vpliva več, saj smo ga že uspešno uničili. Antibiotik nudi le še nekakšno zaščito odpornim bakterijam, saj jim prostora in hranilnih snovi ni treba deliti z bakterijami, ki so za antibiotik občutljive.

Antibiotiki so zdravila, ki jih uporabljamo za zdravljenje bakterijskih okužb (na primer pljučnica, angina, bakterijski meningitis …). Proti virusom ali glivicam pa niso učinkoviti, zato z njimi ne moremo pozdraviti navadnega prehlada ali gripe. Vendar pa v nekaterih primerih zdravnik predpiše antibiotik, tudi ko se okužimo z virusom, kar dodatno prispeva k zbeganosti bolnikov. "Vendar je pri tem treba poudariti, da antibiotika ne dobimo zato, da bi premagali virus, ampak zaradi možnega razvoja sekundarne bakterijske okužbe, ki je lahko ena od posledic virusa," poudarja dr. Mateja Logar. "Virusne okužbe namreč spremenijo našo sluznico in zaradi tega se lahko na njej v večji meri naselijo bakterije, ki nato povzročajo sekundarne bakterijske okužbe. Najpogosteje se to zgodi pri prehladu, ki se lahko pri otrocih zaplete z vnetjem srednjega ušesa, pri odraslih pa z vnetjem obnosnih votlin. Pri obeh starostnih skupinah se lahko prehlad ali druge virusne okužbe zgornjih dihal zapletejo s sekundarnimi bakterijskimi okužbami spodnjih dihal, tudi s pljučnico. V teh primerih pa je nato potrebno antibiotično zdravljenje," ob tem še pojasnjuje dr. Mateja Logar.

Če želimo, da bo antibiotik učinkovit, mora biti njegova koncentracija v krvi dovolj visoka, da bo uničila bakterije. Z izpuščanjem odmerkov in nerednim jemanjem (na primer jemanje na 10 ur namesto na 8 ali 6 ur) povzročimo, da je odmerek zdravila v krvi prenizek, da bi lahko uničil bakterije. V takšnem okolju bodo mikrobi preživeli in se razmnoževali naprej, prav tako pa lahko razvijejo odpornost. Uporaba večjih odmerkov zdravila od predpisanih pa ne bo skrajšala časa zdravljenja, ampak lahko le poveča verjetnost za pojav neželenih učinkov.