Nekateri dojenčki prejmejo antibiotike zaradi zdravljenja domnevnih bakterijskih okužb in preprečevanja sepse. Samuli Rautava z Univerze v Helsinkih je z nekaterimi kolegi preučil dolgoročne posledice predpisovanja antibiotikov novorojenčkom v prvih dveh tednih po rojstvu. V ta namen so spremljali rast in razvoj 12.422 otrok od njihovega rojstva do šestega leta starosti. Vsi otroci so se rodili v univerzitetni bolnišnici Turku na Finskem med letoma 2008 in 2010. V prvih štirinajstih dneh po rojstvu jih je 1151 prejelo antibiotik, ker so zdravniki sumili, da je pri njih prišlo do bakterijske okužbe. Pri dojenčkih, ki so prejeli antibiotik, je obstajala večja verjetnost, da bodo imeli v prvih šestih letih življenja nižjo telesno višino in težo kot njihovi vrstniki, ki niso prejeli antibiotikov. Zanimivo je, da so raziskovalci to opazili le pri dečkih, pri deklicah pa ne. "Prvič nam je uspelo dokazati, da ima lahko uživanje antibiotikov v prvih dneh življenja dolgoročne posledice," je povedal Rautava.
Raziskovalci sumijo, da antibiotiki povzročijo dolgoročne spremembe v črevesnem mikrobiomu dojenčkov, posledica česar je upočasnjena rast. Bakterije v črevesju so "pozabljeni organ", pravi soavtor študije Omry Koren z izraelske Univerze Bar-Ilan. Pomagajo namreč pri prebavljanju hrane, urijo naš imunski sistem in nas varujejo pred škodljivimi bakterijami. "Ko uživamo antibiotike, da bi uničili bakterije, zaradi katerih utegnemo zboleti, nenamerno uničimo tudi koristne bakterije," opozarja Rautava.
Ta sprememba v črevesnem mikrobiomu je očitno vzrok za počasnejšo rast mlajših dečkov, ki so v prvih dneh po rojstvu prejeli antibiotik. Da bi preverili, ali to drži, so znanstveniki mikrobe iz blata otrok, ki so uživali antibiotik, in tudi tistih, ki ga niso, presadili v črevesje mišim. Izkazalo se je, da so bili tudi mišji samčki, ki so prejeli mikrobioto dojenčkov, zdravljenih z antibiotiki, precej manjše rasti. In tudi pri miših so to spremembo opazili samo pri samčkih. Zakaj se to zgodi, znanstveniki še preučujejo. Martin Blaser z Univerze Rutgers v New Jerseyju namiguje, da bi lahko bilo to povezano z različnim izražanjem genov v črevesnih celicah v prvih dveh dneh po rojstvu pri dečkih in deklicah.
Te dolgoročne posledice zgodnjega uživanja antibiotikov bi morali po mnenju Samulija Rautave vsekakor podrobno preučiti, vendar pri tem ne bi smeli pozabiti, da so ta zdravila nujna za preprečevanje hudih bakterijskih okužb pri dojenčkih. Rautava je namreč prepričan, da antibiotiki rešujejo življenja, sklene New Scientist.
