Leto 2020 je prestopno leto, kar pomeni, da ima namesto običajnih 365 dni dan več: 29. februar je datum, ki se na koledarjih - z nekaj izjemami - pojavi le vsaka štiri leta. To je potrebno zaradi uskladitve koledarskega leta z astronomskim letom, časom, ki ga Zemlja potrebuje za pot okoli Sonca. Po najnovejših raziskavah znaša obhodni čas Zemlje 365,2422 dneva.
Da je astronomsko leto šest ur daljše od 365 dni, so ugotovili že stari Rimljani. Zato je Julij Cezar tedanjemu koledarju 365 dni, v katerem pa je februar že imel vsako leto 29 dni, zato pa jih je imel avgust le 30, vsaka štiri leta dodal en dan. Februar je tako na prestopno leto imel 30 dni. Čez nekaj let pa je na oblast prišel cesar Avgust, ki mu ni bilo všeč, da ima "njegov" mesec le 30 dni, torej dan manj kot "Cezarjev" mesec julij. Zato je en dan iz februarja prenesel na avgust, ki ima tako odtlej tako kot julij 31 dni, februar pa v običajnih letih 28 dni, le vsaka štiri leta pa 29. Ta koledar, imenovan julijanski, je veljal do 16. stoletja, ko so znanstveniki ugotovili, da Zemlja za pot okoli Sonca potrebuje enajst minut manj, kot so izračunali Rimljani, in da je torej v koledarju prestopnih let preveč.
Papež Gregor XIII. je zato leta 1582 določil, da vsakih sto let prestopnega leta ne bo. Gregorijanski koledar velja še danes, s tem da so ga ob natančnem izračunu obhodnega časa Zemlje še dopolnili. Pravilo prestopnih let se zdaj glasi tako: leto je prestopno, če je deljivo s štiri. Če je deljivo s 100, ni prestopno, razen če je deljivo s 400, v tem primeru je vendarle prestopno. Zato je bilo denimo leto 2000 prestopno, leto 1900 pa ne in tudi leto 2100 ne bo.

Smolčki praznujejo le vsaka štiri leta

Verjetnost, da se rodite 29. februarja, je ena proti 1461, pravi statistika. V Sloveniji je po podatkih Statističnega urada natančno 1330 ljudi, ki so rojeni 29. februarja in "pravi" rojstni dan praznujejo le vsaka štiri leta. Po vsem svetu pa je več kot štiri milijone takih ljudi, ki jim pravijo smolčki. Koliko novih se jim bo pridružilo letos, bomo zvedeli 1. marca.
Med znanimi smolčki so denimo papež Pavel III. (rojen 1468.), italijanski skladatelj Gioacchino Antonio Rossini (1792), slovenski diplomat, politik, pesnik, pisatelj in prevajalec Jožef Schwegel (1836), irsko-ameriški razvijalec prve podmornice John Philip Holland (1840), ameriški poslovnež, izumitelj in statistik Herman Hollerith (1860), konstantinopelski patriarh Bartolomej I. (1940), ameriški igralec Dennis Farina (1944), pisec biografij J. Randy Taraborrelli (1956) in raper Ja Rule (1976).
Zanimivo je tudi vprašanje, kdaj smolčki postanejo polnoletni, saj 18. ali 21. rojstni dan zagotovo praznujejo na navadno leto. Po naši zakonodaji postanejo polnoletni 1. marca, v Veliki Britaniji in še nekaterih drugih državah pa 28. februarja.

Dan, ko izbirajo ženske

Prestopno leto ne velja za srečno in uspešno leto. Številne vraže pravijo, da se v prestopnih letih ljudje bolj prepirajo, zakonski pari gredo pogosteje narazen, ljudje večkrat zbolijo in slabše ozdravijo. V teh letih ljudje nimajo sreče v poslu, veliko ljudi izgubi službo. Zgodi se več avtomobilskih nesreč in naravnih katastrof kot na navadna leta. Na Škotskem mnogi verjamejo, da je živina, ki se rodi na prestopno leto, šibkejša.
Še pred desetletji so v Italiji, pa tudi v Grčiji, verjeli, da zakoni, ki se sklenejo na prestopno leto, nimajo svetle prihodnosti, zato so poroke raje odložili na prihodnje, navadno leto.
Na Irskem pa je še živa tradicija, da lahko ženske na prestopni dan zaprosijo svojega izbranca. To pravico naj bi jim izborila svetnica Brigita Irska, ki je svetega Patrika prosila, da ženskam, ki morajo več let čakati na snubitev, omogoči, da prevzamejo pobudo in same zaprosijo bodočega moža. Patrik naj bi prisluhnil njeni prošnji, a ker je šlo za zelo občutljivo zadevo, je predlagal, naj imajo to možnost ženske le na en dan vsaka štiri leta. Tiste, ki sledijo tej tradiciji, naj bi za poroko izbrale obleko, ki sega pod kolena, kasneje pa je ne bi smele prodati ali podariti.