Lažna pričanja, spreminjanje izpovedb, danih pred policijo, sugestivna vprašanja, ki napeljujejo k lažnemu pričanju in prepoznavanju, manipuliranje s pričami in dokazi so samo nekateri drobci iz preiskav in s sojenj za zločine, ki jih (tudi) ameriška policija in tožilstvo uporabljata v prizadevanjih, da se obsodijo roparji, morilci in drugi najhujši zločinci. A številni primeri, ki jih navaja ameriška neprofitna organizacija EJI (Equal Justice Initiative - pobuda za enakopravno sodno obravnavo), kažejo, da je vnema organov pregona v nekaterih primerih tolikšna, da na smrt obsodijo tudi ljudi, ki v zločinih sploh niso sodelovali.
Zadnji tak primer, ko so obsojeni in njihovi odvetniki uspeli dokazati, da so bili na najhujšo kazen obsojeni nedolžni ljudje, je primer Charlesa Raya Fincha. Zdaj 81 let starega moškega, ki so ga zaradi očitka, da je med ropom trgovine v mestu Raleigh v ameriški zvezni državi Severna Karolina umoril lastnika trgovine, so leta 1976 obsodili na smrt. Dolgih 43 let je torej trajalo, da je možakar dokazal, da z ropom in umorom, ki so mu ga bili naprtili policisti in tožilci, ni imel nič.

Več kot 40 let dokazovanja nedolžnosti

Po več kot štirih desetletjih prizadevanj, da dokaže svojo nedolžnost, je Finch svoj prvi veliki trenutek dočakal letošnjega januarja, ko je zvezno pritožbeno sodišče odločilo, da je razbremenjen krivde za rop in umor Richarda Hollomana, lastnika trgovine, 13. februarja 1976 v Raleighu v ameriški zvezi državi Severna Karolina. V vseh teh letih od obsodbe do izpustitve iz zapora je imel Finch vsaj toliko sreče, da smrtna kazen ni bila izvršena, ker je ameriško vrhovno sodišče kot neustavnega proglasilo zakon o smrtni kazni v Severni Karolini in so kazen Finchu zato spremenili v dosmrtni zapor.
Po januarski odločitvi pritožbenega sodišča, da je Finch nedolžen, so minili še štirje meseci, da so Fincha izpustili iz zapora. Pričakala ga je družina, iz ječe pa so ga pripeljali na vozičku, kajti njegovo zdravje je že načeto.

Policija napeljevala h krivemu pričanju

Po sklepu, da je Charles Ray Finch oproščen vseh očitkov, je njegov odvetnik Jim Coleman povedal več podrobnosti o prizadevanjih za dokazovanje Fincheve nedolžnosti. Tako je na primer ena od prič, Lester Floyd Jones, sprva zatrjevala, da ropar in morilec ni imel brade in posebnih znakov na obrazu ter da je bil oblečen v jakno, na sojenju pa je Jones pričanje prilagodil tako, da je trdil, da je morilec imel brado in brazgotine po obrazu (kot jih je imel Finch) in da je med ropom nosil plašč. Pri prepoznavi so policisti od več moških samo Finchu oblekli plašč in priča je trdila, da ga je tako prepoznala. Sodišče tudi ni upoštevalo dejstva, da je bil lastnik trgovine umorjen s pištolo, ne pa s kratkocevno puško, ki so jo našli v Finchevem avtomobilu. Tudi tulci s kraja zločina se niso ujemali s tulci nabojev Fincheve puške, so dokazali izvedenci balistične stroke, a je tožilstvo na sojenju trdilo, da se tulci ujemajo. V obrazložitvi odločitve o Finchevi nevpletenosti v rop in umor je med drugim zato zapisano, da "sodišče ne le da je ignoriralo fizične dokaze, ampak številni dokazi povsem negirajo pričanje Jonesa".
Coleman je ošvrknil tudi sodnike in tožilce ter druge uslužbence v pravosodju, "saj smo si 15 let prizadevali, da se primer ponovno obravnava in Finchu znova sodi zaradi pridobljenih novih dokazov. A so bili vsi popolnoma ravnodušni do tega. Policisti, lokalni šerifi, tožilci in sodniki pač menijo, da je vsega konec, ko je izrečena sodba, in da potem nič več ni pomembno."

Dokaze ignorirali tudi na Floridi

Da je dogajanje po izrečeni sodbi še kako pomembno, Coleman utemeljuje tudi s tem, da je Finch drugi nekdanji obsojenec v letošnjem letu, ki je bil več kot 40 let po izrečeni smrtni kazni (na srečo ne izvršeni) spoznan za nedolžnega. Leto manj kot pri njem, torej 42 let, je trajalo, da je Clifford Williams, na smrt obsojen na Floridi, dokazal, da z nečakom nista kriva umora Jeanette Williams in poškodovanja njene partnerice Nine Marshall. Marshallova je policistom dejala, da sta moška na njo in prijateljico streljala od vznožja postelje, dokazi pa so kazali, da so streli prišli od zunaj, skozi okno. Tudi ni pomagalo, da je 40 prič policiji zatrjevalo, da sta bila Clifford in njegov nečak z njimi na neki zabavi, saj sodišče sploh ni dovolilo zaslišanja teh prič. Šele leta 2018 so oblasti prisluhnile Cliffordu in njegovim zagovornikom, potem ko je državna tožilka postala Melissa Nelson. Revizija primera je pokazala vrsto napak in pomanjkljivosti v postopku, tudi to, da se policija sploh ni ukvarjala z Nathanielom Lawsonom, ki se je večkrat hvalil, da je umoril Williamsovo in poškodoval Marshallovo, čeprav je za to vedela, poleg tega pa še, da se tožilstvo in celo obramba sploh nista ozirala na popolno neskladje med izjavami Marshallove in fizičnimi dokazi o dogajanju. A po 42 letih sta moška le dočakala zadoščenje.

Samo v Teksasu v 22 letih usmrtili 561 obsojencev

V ZDA je smrtna kazen uzakonjena v 29 zveznih državah, v 21 in Washingtonu kot posebni administrativni enoti pa je ni mogoče izreči. Daleč največ izvršenih smrtnih kazni je v Teksasu, od začetka leta 1997 do 20. junija letos so usmrtili 561 obsojencev. Sledita zvezni državi Virginija s 113 usmrtitvami in Oklahoma z eno manj, na četrtem mestu je Florida z 98 usmrčenimi obsojenci v omenjenem obdobju.
Charles Ray Finch je deveti nekdanji obsojenec od leta 1972, ki je bil v Severni Karolini po izrečeni smrtni kazni oproščen vsakršne krivde. Tako kot sedem njegovih sotrpinov je tudi on črnec, deveti od oproščenih pa je Latinoameričan. Več kot 30 let je svojo nedolžnost dokazoval tudi Anthony Ray Hinton, zaprt je bil v Alabami. Tudi on je črnec. V zadnjih desetih letih je skupno desetim nekdanjim obsojenim na smrt po 30 letih ali več uspelo dokazati, da niso krivi očitanih zločinov, vsi so temnopolti.