V NEDELJO

Kolumna Marka Crnkoviča: Socializem je super. Mediji si ga želimo

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Igor Napast

Bi država morala pomagati ogroženim vrstam medijev, da ne pocrkajo? Absolutno. Socializem je super. Ker naj bom kar takoj brutalno jasen: reguliran in subvencioniran medijski trg je v Sloveniji edina opcija za preživetje kvalitetnih medijev. Karkoli drugega jih bo uničilo.

Nacionalni interes in kvaliteta

Informiranost državljanov je v nacionalnem interesu, informiranje sámo pa tudi v interesu vsakega posameznika. A ne kakršnokoli. Možnosti za informiranje je več kot dovolj, niso pa dovolj dobre. Naključna, poljubna, stihijska medijska dieta je brez targetiranih posegov in usmerjanja samo nezdrav junk food. Proces poneumljanja publike z irelevantnimi in redundantnimi informacijami spremljamo že dolgo. Prosti trg v Sloveniji zato ne uničuje samo kvalitetnih medijev, temveč tudi dojemljivo, da ne rečem hvaležno medijsko publiko.

Toda kaj je kvaliteta? Na to vprašanje je treba odgovoriti, preden začne država eventualno pomagati medijem.

Nenadna enotnost

Problemi z mediji obstajajo že dolgo. Pogoji se konstantno slabšajo, vendar do zdaj niso bili dovolj zaskrbljujoči, da bi začeli razmišljati o konkretnih rešitvah. Toda zdaj je zadeva očitno postala tako akutna, da so se stališča sicer razklanih cehovskih organizacij bipartizansko poenotila. Na isti strani so se zbrali levi in desni - tranzicijsko, postsocialistično Društvo novinarjev Slovenije (DNS) in desničarsko ali vsaj konservativno Združenje novinarjev in publicistov (ZNP).

To omenjam zato, ker je neizogibna političnost medijev - ali vsaj njihova pomembnost tudi za politiko - pač tisti faktor, ki relativizira samoumevnost državne pomoči.

Tisk? Kakšen tisk?

Pomoč medijem ZNP argumentira s tem, da "natisnjena beseda več velja kot samo izgovorjena, zaradi svoje narave pa je običajno tudi večkrat preverjena, večkrat jo preberejo uredniki in novinarji, kot na primer izgovorjeno besedo preverijo televizijski novinarji". Pa še to dodajajo, da "tiskana beseda bolj spodbuja inteligenco kot slika ali videoposnetek, posebej pri mlajših".

V DNS pa trdijo, da "tiskani mediji pomembno prispevajo k raznovrstnosti vsebin in pluralnosti virov informacij, ki so ključni za delovanje demokracije".

Res ne vem, kaj jih je pičilo - ene in druge -, da dosledno govorijo o tiskanih medijih. Kot da jim ni jasno, da so tisku leta šteta.

Tabloidna mašila

Za začetek je treba vedeti, da tudi mnogi kvalitetni ali vsaj samodeklarirano kvalitetni slovenski mediji (ne glede na njihovo pojavno obliko oziroma način distribuiranja) prodajajo precej vsebin, ki ne zadostujejo kriterijem kvalitete. Precejšen del vsebin, ki jih mediji frenetično producirajo - kot da bi bilo njihovo preživetje odvisno od količine -, je senzacionalistično, tabloidno mašilo, namenjeno internemu subvencioniranju tistih zahtevnejših in kvalitetnejših vsebin. Prepričani so, da bodo s produkcijo in distribucijo tračarskih in trivialnih vsebin pritegnili pozornost več bralcev in jo preusmerili na pomembnejše vsebine, zraven pa zaslužili še kak dodaten naročniški in oglaševalski evro.

Nelojalna konkurenca

Če bi država res začela pomagati medijem, bi jim morala za začetek postaviti pogoj, da takšna ali drugačna subvencija prepoveduje produciranje in objavljanje trivialnega medijskega futra - od detajlov iz sveta kao znanih Slovencev, mimo anonimk in političnega čveka pa vse do meteorološkega paničarjenja že nekaj dni pred napovedanim sneženjem. Ker le zakaj bi bleda mati to podpirala?

Bilo bi tudi pametno, če bi država onemogočila nelojalno konkurenco. Če že vztrajate pri tisku, potem naj nekdo poskrbi, da bo Pošta Slovenije - najbolj brezupno zaostalo storitveno podjetje, kar jih je - tudi ob sobotah dostavljala izvode na prodajna mesta in v nabiralnike.

Tabloidnost in desničarstvo

Ampak dostopnost oziroma razpoložljivost je problem tudi za spletne medije. Dejstvo je namreč, da so glede na skopuško potrošniško mentaliteto povprečne publike plačljivi spletni mediji izrazito deprivilegirani. Dejstvo, da so zaklenjeni, jih po eni strani dela manj brane, po drugi pa tudi noben, ampak res noben slovenski spletni medij ne zasluži - in tudi ne bo zaslužil - z online naročninami dovolj, da bi si bistveno popravil bilanco. Pogoj, da prejemniki pomoči niso zaklenjeni, bi bila zelo dobrodošla oblika pomoči - bi za nameček tudi destimulirala objavljanje trivialnosti.

Podatki o branosti pa so seveda samo voda na mlin ljubiteljem prostega trga. Ti naj berejo trače in trivialnosti še naprej. Tabloidnost in desničarstvo se itak prekrivata. Za nas ostale pa bo dovolj dober samo socializem.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?