Zvezdana Bercko
Pravijo, da so svet v 20. stoletju prizadele tri svetovne vojne: prva, druga in hladna. Če so zametki druge svetovne vojne nastali v nepravičnih ozemeljskih delitvah po koncu prve, pa se je "tretja" oziroma hladna vojna začela, še preden se je druga končala. Temelje povojne ureditve sveta, ki ga je železna zavesa delila na dva bloka, so postavili pred 75 leti na jaltski konferenci.
Med 4. in 11. februarjem 1945 so v Jalti, priljubljenem letovišču na južni obali Krima, med Črnim morjem in krimskimi gorami, sestankovali vodilni možje tedanjih zaveznic - ZDA, Velike Britanije in Sovjetske zveze: ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt, britanski premier Winston Churchill in sovjetski voditelj Josif Stalin.
Februarja 1945 je sovjetska vojska osvobodila že večino vzhodne Evrope. Le nekaj dni pred jaltsko konferenco je Rdeča armada osvobodila koncentracijsko taborišče Auschwitz, maršal Georgij Žukov je bil s svojo armado le 64 kilometrov oddaljen od Berlina. Na zahodu so si britanske in ameriške sile preko Belgije utirale pot proti Nemčiji. Dokončen poraz Hitlerja je bil le vprašanje časa. Čas je bil torej primeren, da se "veliki trije" dogovorijo o povojni ureditvi Evrope.
Kraj srečanja je določil Stalin in je vztrajal pri Jalti, saj je trdil, da mu je zdravnik odsvetoval daljša potovanja. Tako se mu je moral ukloniti tudi res hudo bolan ameriški predsednik Roosevelt, ki je najprej predlagal srečanje v Sredozemlju.
Jaltska konferenca je potekala v palači Livadia, veličastni neoklasicistični stavbi, ki jo je leta 1911 zgradil domači arhitekt Nikolaj Krasnov za zadnjega ruskega carja Nikolaja II., ki pa v njej ni dolgo užival, saj je šest let pozneje z oktobrsko revolucijo padel carski režim. Po tem so v njej ter drugih dvorcih in dačah na Krimu počivali in uživali sovjetski voditelji. Palača Livadia, ki bolj kot s svojo notranjostjo pritegne z monumentalno zunanjostjo in čudovitim parkom, je danes muzej. V marmornatih sobanah sta največji znamenitosti leseni mizi, na katerih so trije veliki voditelji pisali in klesali povojno Evropo.
Na svobodne volitve je Stalin "pozabil"
Stalin, Churchill in Roosevelt so se na Jalti dogovorili o demilitarizaciji in denacifikaciji nemškega rajha, Nemčijo pa so razdelili na štiri okupacijske cone. Vsako cono je nadzirala ena izmed treh sil, kljub Stalinovemu nasprotovanju in Rooseveltovim pomislekom pa so v zavezniški nadzorni sistem v Nemčiji vključili tudi Francijo, ki je tako dobila svojo okupacijsko cono v povojni Nemčiji. Poleg tega so Nemčiji naložili kazen 20 milijard ameriških dolarjev v reparacijah za škodo, ki jo je povzročila.
Zavezniška trojica se je zavezala, da bo državam, ki so bile pod nemško okupacijo, pomagala pri vzpostavitvi demokratičnih vlad. Določili so tudi nove meje, največ sprememb je doživela Poljska, ki so jo "prestavili" za približno 200 kilometrov proti zahodu. Vzhodna ozemlja Poljske je dobila Sovjetska zveza, na zahodu pa je Poljska pridobila dotlej nemška ozemlja. Na obljubo, da bodo na Poljskem po koncu vojne izpeljane svobodne volitve, pa je Stalin "pozabil".
Med mitom in resničnostjo
1. Jaltska je bila druga od treh konferenc voditeljev zavezniških sil. Že leta 1943 so se srečali v Teheranu, jaltski pa je sledila Potsdamska konferenca, na kateri je Harry S. Truman nadomestil Roosevelta, ki je umrl aprila 1945.
2. Izraz železna zavesa je že leta 1918 uporabil ruski književnik Vasilij Vasiljevič Rozanov in z njim opisal osamitev Sovjetske zveze od preostale Evrope.
3. V današnjem pomenu je termin železna zavesa uvedel Winston Churchill, ko je v predavanja v Fultonu v ZDA 5. marca 1946 s tem izrazom opisal ločnico, ki je potekala od Baltika do Trsta.
4. "Vsak vsili svoj družbeni red tako daleč, kolikor je napredovala njegova vojska," naj bi aprila 1945 v Moskvi Stalin dejal Titu.
5. Estonci, Latvijci in Litovci pravijo, da se je zanje druga svetovna vojna končala šele takrat, ko je še zadnji ruski vojak zapustil te po razpadu Sovjetske zveze ponovno neodvisne države. To je bilo konec leta 1994.
Hišica iz kart se je kmalu sesula
Med konferenco na Jalti se je zelo razločno pokazala politična moč Sovjetske zveze in od takrat dalje so urejanje mednarodnih zadev vse bolj prevzemale Sovjetska zveza in ZDA, Velika Britanija pa je ostajala ob strani. Tudi zato o Jaltski konferenci pravijo, da so tam zasedali trije, odločala pa sta dva.
Moč, vpliv in zdravje
V času Jaltske konference so bili udeleženci srečanja najmočnejši možje tedanjega sveta. A ameriški predsednik Roosevelt je bil že zelo bolan, za sabo je imel več manjših možganskih kapi in mnogi se sprašujejo, koliko je njegovo zdravstveno stanje vplivalo na izid konference. Dva meseca po Jalti je umrl zaradi možganske kapi.
Tudi Stalin je bil bolan že v času srečanja, umrl je osem let kasneje, tudi on zaradi možganske kapi.
Churchill je izgubil prve povojne volitve in se umaknil v opozicijo, predsednik vlade je spet postal leta 1951. Med drugim mandatom je doživel več srčnih napadov in leta 1955 predčasno odstopil. Umrl je leta 1965.
Rusija kot naslednica Sovjetske zveze in ZDA sta še vedno najmočnejši svetovni sili, ki se bojujeta za prevlado, čeprav je Rusija v vseh pogledih v mnogo slabšem položaju, kot je bila Sovjetska zveza leta 1945. Tudi polotok Krim, ki je po razpadu Sovjetske zveze postal del Ukrajine, je 75 let po konferenci del aktualnega konflikta. Moskva si je leta 2014 po spornem referendumu, na katerem so se volivci na Krimu prepričljivo izrekli za skupno prihodnost z Rusijo, priključila polotok, kar je sprožilo vojno v Ukrajini.
Hladna vojna se je začela, še preden se je druga svetovna vojna končala
