Miša Pušenjak
Že stoletja so se kmetje zavedali velikega pomena metuljnic v kolobarju, mednje uvrščamo tudi stročnice. Tako kot je veljalo nekoč, velja še danes, da bi bilo idealno, ko bi bilo v kolobarju v pridelavi zelenjave vsaj 25 odstotkov stročnic oziroma metuljnic. To pomeni, da bi morala biti na vrtu četrtina površine vsako leto posejana s stročnicami. Visoki fižol je pregnan v žičnice, lahko pa na vrtu sejemo nizki fižol, ki je dokaj nezahtevna stročnica.
Zakaj so stročnice koristne
Na koreninah metuljnic in seveda tudi stročnic živijo bakterije, imenujejo se nitrifikacijske. Šele ko se naselijo na koreninah svoje metuljnice, so sposobne dušik iz zraka vezati v rastlini dostopno obliko. S tem dušikom se hranijo najprej gostiteljice, nekaj pa ga za njimi vedno ostane v tleh tudi za sosednje ali naslednje rastline. Majhne bunkice, kroglice na koreninah torej niso nekaj slabega za rastlino, v njih so te koristne bakterije. Te "bunkice" so tudi pokazatelj, kako živa in rodovitna je zemlja, na kateri pridelujemo ekološke vrtnine.
Metuljnice imajo globoke in močne korenine, z njimi razrahljajo zbito zemljo in popravljajo strukturo tal, ki jo po navadi porušimo mi. Zaradi njih ostaja zemlja na vrtu zdrava, rahla, živa in zato rodovitna. Velik pomen imajo stročnice tudi v naši prehrani, saj so skoraj edine rastline, ki lahko telesu nudijo nekatere esencialne aminokisline, ki jih naše telo ne zna samo ustvariti. Nujne so v prehrani vegetarijancev, ki teh aminokislin ne dobijo z mesom.
Katere rastline so stročnice
Stročnice lahko delimo na tri skupine. Najprej imamo tiste, ki jih lahko sejemo v zelo hladno zemljo in uspešno kalijo že takrat, ko ima zemlja 2 °C ali več. To sta grah in bob. Da bo kaljenje še uspešnejše, priporočam, da zrna čez noč namočimo v toplo vodo. Grah in bob naj bosta v zemlji do konca marca. Pridelke boba in graha pobiramo v maju in juniju.
Četrt vrta v kolobarju naj zasedejo stročnice
Setev nizkega fižola
Kmalu se bo sejal nizki fižol. Vsi, ki imate radi stročje, posejte tudi nizke sorte, saj se boste tako zelo hitro veselili prvih strokov. Čez noč pred setvijo ga namočimo še v topel kamilični čaj. Tako mu prihranimo nekaj dni, ko predvsem išče vodo. Hiter vznik je pogoj, da bo na rastlinah veliko cvetja čim prej.
Fižolu zelo koristi osipavanje, saj s tem dosežemo boljše pogoje za razvoj koristnih bakterij na svojih koreninah. Zato naj bo med vrstami dovolj prostora, da boste imeli dovolj zemlje. Razdalja med vrstami naj bo torej od 40 do 70 centimetrov. Med vrste lahko posadite sadike solate ali nadzemne kolerabice, saj bodo te vrtnine dozorele prej, kot boste potrebovali zemljo za osipavanje. V vrsti ga sadite na 10-20 centimetrov razdalje. Pri večji medvrstni razdalji so lahko rastline v vrsti bližje skupaj, pri manjši morajo biti bolj narazen. Nizki fižol namreč sejemo v vrste, ne pa v kupčke, kot nekateri še delate. Prav tako bo hvaležen za zastiranje tal, najboljša je tanka zastirka s pokošene zelenice.
V začetku vegetacije bodite pozorni samo na napade uši. Ko opazite mravlje na rastlinah, poiščite ustrezne naravne pripravke proti ušem. Stroke pobirajte sproti, a nikakor v jutranjem času, če je na rastlinah rosa. S tem namreč lahko okužite cel nasad. Če bo na rastlinah preveč strokov, bo nehala cveteti. V rastlinjak nizki fižol že lahko sejete, zunaj na prostem pa še malo počakajte, prav ta teden je seveda tudi še premrzlo.
Če se vam res mudi, si vzgojite sadike. Mnogi ne vedo, da je tudi to mogoče. Sadike pa morajo biti seveda s koreninsko grudo. To pomeni, da poiščete setvene plošče z luknjami premera do 5 cm, v vsako posejete 3-5 semenk. Tudi če nimate rastlinjaka, lahko seme samo kali notri, na toplem, kasneje pa postavite setev na sonce, a na zaščiteno mesto. Je pa treba biti previden, saj ima fižol težave že pri temperaturah pod 5 °C. Če se napove mraz, setev začasno prestavite spet na toplo v stanovanje, hišo. Ko bodo korenine prerasle substrat, sadike presadite na prosto. Takrat bo tudi že dovolj toplo.
Kako ravnamo, da bodo koristne
Najpomembnejše pravilo je, da stročnic nikoli ne gnojimo z organskimi gnojili, saj preveč dušika negativno vpliva na število in delovanje bakterij. Posebno škodljiva sta lahko gnoj in gnojevka. Izjema sta soja in visoki fižol, ki jima nekje do 8 l/m² dobro preperelega komposta koristi.
Osnovno pravilo je, da stročnic nikoli ne gnojimo z organskimi gnojili
