Jasna Marin
V naslednji dneh lahko na zelenjavne gredice posejete grah, zgodnje zelje, brokoli, cvetačo, ohrovt, rdečo peso. V začetku meseca lahko še vedno sadite česen in čebulo. Prav tako je zdaj primeren čas za setev špinače, redkvice, vrtne kreše in rukole ter sajenje špargljev. Korenček je najbolje sejati sredi aprila, ko se zemlja že ogreje. Peteršilj sejte približno takrat kot krompir, sladko koruzo pa od sredine aprila naprej. Sadike pora za zgodnje poletje presadite na prosto, ko so visoke dobrih 15 centimetrov. Konec aprila je primeren za setev nizkega fižola, kasneje tudi čičerke, ki ne zahteva veliko vode. Seme nizkega fižola pred setvijo čez noč namočite v mlačno vodo, kamilični ali žajbljev čaj. Čas je tudi za blitvo, ki pa je ne sejte na gredice, kjer ste gojili rdečo peso in špinačo, saj so te vrtnine sorodnice. Dobra predhodnika blitvi sta krompir in korenje.
Ni vseeno, kakšen substrat uporabite
Namenski sadilni ali setveni substrat mora imeti kakovostne sestavine in biti pripravljen po preizkušeni recepturi. Kakovosten namenski sadilni substrat vsebuje tudi vsa pomembna hranila, ki jih rastlina potrebuje za dober začetek in nadaljnjo rast, pojasnijo pri Metrobu. Zgolj po videzu vreče, v katero je zapakiran substrat, je nemogoče oceniti kakovost. Zato povprašajte trgovca ali ponudnika substrata po kakovostnem produktu ali preverite, ali je substrat prejel kakšno nagrado za kakovost.
Popotnica sadikam za boljši začetek
Med presajanjem sadik zelenjadnic in setvijo semen nekateri vrtičkarji vrtni zemlji dodajo kupljen substrat ali pa sadilno jamico napolnijo s kompostom. Mateja Grobin Hlavaty, univ. dipl. inž. agr., iz podjetja Metrob o tem pove naslednje: "Dodajanje komposta ali substratov v jamice za sajenje sadik ni nujno. Res pa je, da se pri sajenju plodovk prve korenine veliko lažje prebijejo iz zemeljske grude v zemljo in jim prve dneve zagotavljamo boljše pogoje, če v jamico damo približno pest kakovostnega sadilnega substrata."
Gnojenje po pameti
Se sprašujete, ali bi bilo dobro vrt pred pomladnim sajenjem še pognojiti? Grobin Hlavatyjeva svetuje: "Na pridelovalnem vrtu ne uporabljajte umetnih, mineralnih, lahko topnih gnojil, ampak samo organska gnojila. In nikakor spomladi ne uporabljajte gnoja, tudi uležanega ne. Uporabite kvečjemu peletiran hlevski gnoj." Razlog je ta, da hlevski gnoj, tudi če je uležan, potrebuje precej časa, da razpade v rastlinam dostopna hranila. Če bi gnoj spomladi vdelali v zemljo, bi to slabo vplivalo na razvoj koreninskega sistema mnogih vrtnin. Drugače pa je, če gnoj v zemljo vdelate jeseni, kajti ta če zimo razpade in spomladi že sprošča v zemljo rastlinam dostopna hranila.
Kopriva za dihala
“Zakaj je dal Bog tej rastlini njeno pečenino? Gotovo zato, da jo spoznamo, kajti vem za mnogo mestnih ljudi, ki ne poznajo razen koprive nobene rastline, drugič pa zato, da je ne iztrebijo živali, saj bi sicer glodali od mladega ščeneta do spolzkega polža vsi na nji, ker bi se jim zdela kakor sama čokolada. Pečenina pa je deščica s tako jasno napisano prepovedjo, da jo razume vsaka koza,” je o veliki koprivi pred več kot sto leti v knjigi Zdravilna zelišča zapisal rožar Ivan Künzle. In res, ko enkrat doživimo bližnje srečanje s koprivo, tega zagotovo ne pozabimo.
Kopriva je dragocena za spomladanski čaj, iz listov lahko lahko pripravite tudi koprivovo špinačo, juho ali nadev za koprivov burek. Če liste in stebla sočite v sokovniku skupaj z jabolki in korenjem, boste dobili krepčilen sok. Pater Simon Ašič je trdil, da je kopriva odlična za dihala, zato bi si kuro s koprivnim čajem moral omisliti vsak, ki ima težave z dihali in spomladanskimi alergijami. Čaj pripravite enkrat do dvakrat na dan, tako da z 2,5 dl vrele vode prelijete približno 5 lističev sveže ali suhe koprive, pustite 5-8 minut, precedite in pijete po požirkih.
Kopriva vsebuje veliko železa in oskrbi telo in kri s kisikom ter krepča in poživlja.
Še nekaj živil, ki spodbujajo delovanje dihal in krepijo imunski sistem: hren, korenje, sveže zelje, gomolj zelene, rdeča pesa, temno rdeči in oranžni sadeži.
Presajanje in potikanje zelišč
Zeliščna gredica bo po zimskem počitku potrebovala spomladansko nego. Tla okoli zelišč malce zrahljajte in okrog nasujte zrel kompost. Zelišča v loncih presadite v večje posode. Sadikam sivke, žajblja, rožmarina, origana in melise lahko zdaj porežete vršičke v dolžini 3 do 4 centimetre, spodnje liste osmukate in stebelca vtaknete v vlažen substrat za potaknjence. Do poletja se bodo zelišča ukoreninila, takrat jih presadite v lončke, zgodaj jeseni pa na vrt.
Kopriva za dihala
“Zakaj je dal Bog tej rastlini njeno pečenino? Gotovo zato, da jo spoznamo, kajti vem za mnogo mestnih ljudi, ki ne poznajo razen koprive nobene rastline, drugič pa zato, da je ne iztrebijo živali, saj bi sicer glodali od mladega ščeneta do spolzkega polža vsi na nji, ker bi se jim zdela kakor sama čokolada. Pečenina pa je deščica s tako jasno napisano prepovedjo, da jo razume vsaka koza,” je o veliki koprivi pred več kot sto leti v knjigi Zdravilna zelišča zapisal rožar Ivan Künzle. In res, ko enkrat doživimo bližnje srečanje s koprivo, tega zagotovo ne pozabimo.
Kopriva je dragocena za spomladanski čaj, iz listov lahko lahko pripravite tudi koprivovo špinačo, juho ali nadev za koprivov burek. Če liste in stebla sočite v sokovniku skupaj z jabolki in korenjem, boste dobili krepčilen sok. Pater Simon Ašič je trdil, da je kopriva odlična za dihala, zato bi si kuro s koprivnim čajem moral omisliti vsak, ki ima težave z dihali in spomladanskimi alergijami. Čaj pripravite enkrat do dvakrat na dan, tako da z 2,5 dl vrele vode prelijete približno 5 lističev sveže ali suhe koprive, pustite 5-8 minut, precedite in pijete po požirkih.
Kopriva vsebuje veliko železa in oskrbi telo in kri s kisikom ter krepča in poživlja.
Še nekaj živil, ki spodbujajo delovanje dihal in krepijo imunski sistem: hren, korenje, sveže zelje, gomolj zelene, rdeča pesa, temno rdeči in oranžni sadeži.
Prvi škodljivci na pohodu
V aprilu se na vrtu pojavita čebulna muha in porova zavrtalka. Zato že v začetku meseca z vrtnimi zavesami, zaščitno mrežico ali agrokopreno pokrijte vse čebulnice. Tudi kapusova muha lahko naredi škodo. Prvič se na vrtu pojavi aprila, ko se temperatura tal dvigne nad 12 °C. Takrat se iz bub, ki so prezimile v zemlji, razvijejo muhe. Zato tudi grede s kapusnicami v aprilu pokrijte. Naravni odganjalci škodljivih muh so lesni pepel, gozdna praprot, listi sivke, tudi drobnjak in posušeni čebulni listi.
Ko se začne vrtna sezona za nas, se začne tudi za polže. Pravočasno in sprotno pobiranje ter odstranjevanje polžev kot tudi redno čiščenje opuščenih površin in mejic lahko precej pripomorejo k manjšemu napadu polžev na vrtu.
Za zdrav krompir
Razmišljate, da bi na vrt ali njivo že posadili krompir? Naj se vam ne mudi. "Najnižja temperatura tal, ko sadimo krompir, je 8 °C, pa še takrat se priporoča, da je krompir nakaljen. Bistveno je, da sadimo krompir v dovolj ogreto zemljo, da hitro in enakomerno kali, potem bo tudi bolj zdrav," poudarja Grobin Hlavatyjeva. Njen drugi nasvet je, da izberete semenski krompir. "Ta zagotavlja, da je okužba z različnimi glivicami in tudi virusi minimalna. Gomolji naj bodo srednje veliki, ne ravno majhni, saj so kalčki v tem primeru močnejši, čvrstejši, zaradi česar bo rastlina vso rastno dobo bolj odporna in tudi manj privlačna za škodljivce. Prav tako poskusite obdržati prve kalčke." Ustrezno topla zemlja in zdrav semenski krompir sta osnova za zdrav pridelek. Res pa je, da se ponekod lahko kljub vsemu kasneje pojavijo težave. "Najpogostejšo težavo pri pridelavi krompirja povzročajo strune. Z njimi se je treba boriti ves čas, ne samo v letu pridelave krompirja. Za zdravje vseh rastlin je zato pomembno pravilno, ne pretirano gnojenje. Proti strunam je na voljo več naravi prijaznih, ekoloških pripravkov. Eden od teh je posebno organsko gnojilo, ki med drugim vsebuje neemovo pogačo, ta sestavina pa odvrača strune. Če je težava s strunami velika in traja že nekaj let, lahko uporabite granulat proti strunam, ki vsebuje na zeolit vezana odganjala. Ta granulat potresete in pomešate z zemljo pred sajenjem," svetuje sogovornica iz Metroba. Tudi samo zeolit - tega sestavljajo naravni minerali vulkanskega izvora, ki imajo porozno strukturo - je odlično sredstvo v pridelavi vrtnin, saj rahlja zemljo, veže nase tudi nekaj vode in hranila, ki jih rastline ne utegnejo sproti porabiti. Poleg tega sogovornica poudarja, da zeolit nase veže celo težke kovine in jim preprečuje, da bi prodrle v rastline, kar je dodatna odlika tega naravnega produkta.
Sadni vrt
Sadnemu drevju, ki že dalj časa raste na vrtu ali v sadovnjaku, uredite kolobar - prekopljite tla, populite travo in poglobljen kolobar prekrijte s kompostno ali drugo organsko zastirko. Drevesa, grmasto jagodičevje in jagode lahko preventivno škropite s presličnim pripravkom. Na sončne grede v bližino čebule ali česna lahko že sadite sadike jagod. Vsako tretje leto jih sadite na novo rastišče, na gredo, kjer jagode prej še niso rasle. Začetek meseca je primeren za sajenje grmastega jagodičja. Maline in robide sadite v bogata, humozna tla in na sončno lego, pri tem je koristno vedeti, da malinam dobro dene, če so delno zaščitene pred poletno pripeko. Ribez in kosmulja potrebujeta rahlo kiselkasto in prav tako sončno rastišče. Ameriška borovnica potrebuje za rast kisla tla, medtem ko sibirska borovnica uspeva v navadni vrtni zemlji. Aronija je glede zemlje precej nezahtevna, najbolje pa uspeva v bolj vlažnih odcednih tleh na sončni do polsenčni legi.
Dragoceni pleveli
Kar se nam zdi na vrtu kot plevel, je v resnici lahko zelo koristna rastlina. Nekateri pleveli imajo korenine kot sablje, ki segajo globoko in rahljajo zemljo. Spet drugi so užitni in bi jih lahko pogosteje uporabili v kuhinji.
• Njivski osat je sorodnik artičoke, ima bolj grenek okus in je učinkovit pri razstrupljanju jeter.
• Loboda (na fotografiji) je divja špinača, ki jo uporabljamo kot dodatek k jedem.
• Tudi regrat je dragocen - do trenutka, ko zacveti, so njegovi listi imenitni za čiščenje jeter, ko zacveti, pa listov ne nabiramo več, ker takrat obremenjuje jetra. Cvetove pa še dalje nabiramo, medtem ko korenino izkopljemo jeseni.
• Tolščak je bogat zlasti z vitaminom C, magnezijem in žveplovimi spojinami, pripravljamo ga kot špinačo ali kot dodatek k solati.
• Plazeča pirnica, ki jo imamo za trdovraten plevel, je imenitna za juhe (listi), korenike pa spodbujajo delovanje ledvic.
Okrasne rastline
Aprila je primeren čas za presajanje trajnic in okrasnih grmovnic. Tudi rez žive meje opravite v aprilu. V drugi polovici meseca lahko v korita že sadite balkonske rastline, ki naj bodo prva dva tedna dobro zaščitene - takrat jih postavite bodisi v rastlinjak bodisi ob hišo in jih, če bodo napovedane nizke temperature, zvečer pokrijte z vrtno pokrivalko. Nikakor pa korit s presajenimi in občutljivimi balkonskimi rastlinami ne postavljajte v temne prostore, denimo garaže ali na podstrešja, ker potrebujejo svetlobo in bodo v temi listi začeli hitro rumeneti, rože pa propadati.Ob hladnejših dneh lahko čas namenite presajanju vseh vrst lončnic, ki vam krasijo stanovanje. Tudi posodovke, ki so v mrzlih mesecih v prezimnem prostoru čakale, da nastopi pomlad, lahko presadite, tistim v velikih loncih pa zamenjate del substrata v loncu. Postopoma jih privajajte na življenje na prostem. Pri presajanju pazite, da bo rastlina posajena enako globoko ali zgolj kak centimeter globlje kot prej, z gnojenjem pa počakajte vsaj kakšen mesec.
