zadnje objavljene

pogledi

več
Tej Gonza, direktor Inštituta za ekonomsko demokracijo in mladi raziskovalec Univerze v Ljubljani

mnenje

več

V NEDELJO

Je Stara trta res toliko stara?

Branka Bezjak Branka Bezjak
13.11.2022
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Vandali so par dni nazaj demolirali razstavo o Stari trti na Trgu Leona Štuklja. Še en primer, kako spoštujemo in cenimo mesto. 
Gregor Grosman

Človek bi mislil, da smo torej neomajno zgledni pri spoštovanju naravne in kulturne dediščine mesta, mestotvornih objektov, pri zavedanju o pomembnih dejanjih in obeleževanju pomena velikih osebnosti, ki so pustile svoj pečat tukaj. No, v praksi je večkrat povsem drugače.

Povsem nazorno to doživiš, ko greš po kateri od ozkih uličic (tisti bolj drzni to počnejo kar na stopnicah ob mostu) z Glavnega trga dol proti Lentu. Ko se ti vonj po urinu zareže v nosnice, veš, da je bil na delu zapriseženi, kleni Mariborčan, ki se je še pol ure pred svojim nečednim početjem tolkel po prsih in vpil: Maribor, Maribor! Dolga leta je javno stranišče nadomeščal tudi podhod pod mestno hišo. Ker se sedaj Rotovški trg prenavlja, je prehod zaprt. Upam, da si bodo medtem ti, ki so prej stalno (nista pomagala niti namestitev luči in beljenje) svoje telesne izločke puščali tukaj, v enem najpomembnejših delov mesta, našli druge lokacije. V prvi vrsti v prostorih, ki so temu namenjeni.

Štajerci, Mariborčani pač pregovorno veliko spijemo in potem si lahko kmalu v zagati, ko se mehur napolni. Ob vsem tem pitju vina pa bi se lahko večkrat spomnili, in to ponosno povedali tudi drugim, da imamo v mestu naravno vrednoto, veliko posebnost. Staro trto, ki domuje v prav tako starem mestnem jedru na Lentu že več kot 450 let. Stara žametovka oziroma modra kavčina je vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov - kot najstarejša trta sveta, ki še vedno rodi žlahtne sadove. Posajena je bila ob koncu srednjega veka, ko so Maribor oblegali Turki. Toda seveda Maribor ne bi bil, kar je, če ne bi bili prav domačini med največjimi skeptiki, dvomljivci, ali ima Stara trta resnično toliko let. "Kako pa to veste, ste prešteli vse letnice?" je vprašanje, ki ga najpogosteje zastavljajo prav Mariborčani, pove njen skrbnik Stane Kocutar. Trta je preživela že marsikaj od požarov v poznem srednjem veku do trtne uši, zavezniško bombardiranje mesta ... Gotovo bo preživela tudi bobra, ki lomasti in podira vrbe na Lentu. A vendar, zakaj mesto in prebivalci, preden nas trta vseh ne preživi, ne bi bolje izkoristili njenega (turističnega) potenciala?

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?