Premier in predsednik sta načela številne teme od mednarodnega dogajanja do bilateralnih odnosov.
Prvi obisk slovenskega premierja pri predsedniku ZDA v Beli hiši po kar 18 letih suše, je bil po premierjevih besedah dolg in odkrit. "Nisva se o vsem strinjala, ampak med zavezniki in prijatelji si moramo povedati, kar si mislimo," je dejal Golob. Biden je bil po njegovih besedah zelo dobro seznanjen s slovenskimi stališči.
"Razumel je, da imamo še posebej na Bližnjem vzhodu nekoliko drugačne poglede, tako da se je najin pogovor, ko sva bila sama, največ sukal okrog tega," je dejal Golob.
Bidnova vlada odločno podpira Izrael v času vojne v Gazi in Libanonu, Golob pa je na zasedanju Generalne skupščine ZN septembra v New Yorku odločno pozval izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja naj konča vojno.
Premier je dejal, da sta se z Bidnom strinjala, da je treba narediti vse, da na Bližnjem vzhodu pride do prekinitve ognja, izpustitve talcev in zagotavljanja humanitarne pomoči. Dozorelo naj bi tudi spoznanje, da je jordanski načrt za pomoč Gazi v resnici najbolj realističen. "Bo pa pot do miru še zelo dolga in naporna in bojim se, da bo še ogromno nedolžnih žrtev," je dejal premier.
Z Bidnom sta govorila tudi o sodelovanju na področju jedrske energije, še posebej o sodelovanju z ameriškim podjetjem Westinghouse pri projektu Jek 2.
"Poznajo procese, ki potekajo v Evropi, in Slovenija ni izjema. Nismo še na točki, ko bomo izbirali ponudnika. Uvodni pogovori so stekli, imamo zelo bogate izkušnje z delujočim reaktorjem tega podjetja. Mislim, da ta reaktor zgledno obratuje in Westinghouse je zaradi tega eden najresnejših ponudnikov, zagotovo pa ni edini," je dejal Golob.
Praktični Američani so povabilo za obisk premierju v Beli hiši dali tudi zaradi uspešne izmenjave zapornikov med Rusijo in zahodnimi državami. Biden je bil zaradi tega Sloveniji, ki je izpustila dva ruska vohuna, zelo hvaležen, kar je Golobu večkrat povedal javno in zasebno.
"Mislim, da je ta izmenjava jasno pokazala, da tudi največji včasih potrebujejo prijatelje, ki na videz niso najmočnejši, so pa v tistem trenutku nepogrešljivi za plemenite cilje, kot je bila v tem primeru izpustitev nedolžnih zapornikov iz ruskih ječ," je dejal Golob.
"Sicer pa smo imeli dober in plodovit pogovor, pri čemer moram pohvaliti veleposlanika Iztoka Mirošiča, ki je pripravil teren ne le za mednarodne ampak tudi bilateralne teme, kjer si največ obetamo od sodelovanja na področju visoke tehnologije, raziskovanja vesolja in kvantnih računalnikov. Slovenija je znana kot eden najbolj kredibilnih partnerjev na področju visokih tehnologij tako v Evropi kot čez ocean in nekatera naša podjetja so v ZDA zelo uspešna," je dejal premier.
Na vprašanje STA, ali sta z Bidnom govorila o vplivu izida ameriških predsedniških volitev na transatlantske in bilateralne odnose, pa je premier dejal, da o tem kroži nekaj šal, vendar ni hotel izdati, za katere šale gre. "Kdorkoli bo zmagal na volitvah, verjamem, da bomo morali pač vsi s tem živeti. O tem ni bilo veliko govora," je dodal.
"Vsi skupaj si želimo tudi, da bi počasi prišla na vrsto tudi mirovna prizadevanja glede Ukrajine, ampak zaenkrat ni nekega posebnega napredka in tudi tu mislim, da celotna mednarodna skupnost čaka na izid (ameriških) volitev," je povedal Golob.
"Ta obisk je izkaz zaupanja in prijateljstva, ki smo ga med največjo izmenjavo ujetnikov po drugi svetovni vojni zgradili tako osebno kot med Slovenijo in ZDA. Naš dosežek je dokaz, da ni nič nemogoče," je še izjavil Golob, ki je Bidnu med drugim omenil tudi kandidaturo Marte Kos za evropsko komisarko za širitev.
Biden se je zahvalil za neprekinjeno pomoč Slovenije Ukrajini, Golob pa je dejal, da verjame, da bo obisk Sloveniji v bodoče lahko odprl marsikatera vrata tudi na gospodarskem področju.
V premierjevem kabinetu so povedali, da je Golob sodeloval tudi v posebnem osebnem projektu, ki ga ameriška vlada pripravlja za Bidna ob zaključku njegovega predsedovanja, o čemer bo več znanega kasneje.
Veleposlanik Mirošič je premierju, ki se v sredo vrača v domovino, danes zvečer priredil še večerjo s predstavniki washingtonskih Think Tankov.
Pričakovali so udeležbo predsednika in glavnega izvršnega direktorja Atlanskega sveta Fredericka Kempeja, predsednika in izvršnega direktorja neodvisne fundacije National Endowment for Democracy Damona Wilsona, vodjo programa Wilsonovega centra za globalno Evropo veleposlanika Phillipa Reekerja, nekdanjo veleposlanico v ZDA Jamie Harpootlian in druge goste.
Golob se je v času obiska v ZDA skušal sestati tudi z obema predsedniškima kandidatoma ZDA republikancem Donaldom Trumpom in demokratko Kamalo Harris, so povedali viri iz kabineta, vendar pa v tako hitrem času ni bilo mogoče uskladiti urnikov, čeprav naj bi oba kandidata izrazila željo za srečanje.
