Predstavljen leta 1951 na pariškem avtomobilskem salonu, je bil zasnovan kot luksuzna limuzina, s katero je Renault želel konkurirati drugim evropskim proizvajalcem, kot sta Citroen in Peugeot, ter se uveljaviti v višjem srednjem razredu. Čeprav ni dosegel pričakovanega komercialnega uspeha, ostaja zanimiv primer povojne avtomobilske inovativnosti.
Po koncu druge svetovne vojne je Renault iskal načine za obnovo in širitev svojega poslovanja. Uspeh modela 4CV, majhnega in cenovno dostopnega avtomobila, je podjetju zagotovil finančno stabilnost, kar je omogočilo razvoj prestižnejšega vozila. Projekt se je začel že leta 1940, vendar ga je vojna prekinila, zato je avtomobil na trg prišel šele desetletje pozneje.
Ime Fregate (fregata) je simboliziralo hitrost in moč, saj je namigovalo na okretne in elegantne vojaške ladje. Fregate je imel značilen videz zgodnjih 50. let z zaobljenimi linijami, izrazito kromirano masko in elegantno silhueto. Njegova samonosna karoserija je bila za tisti čas napredna rešitev, saj je povečala trdnost in zmanjšala težo vozila. Z dolžino približno 4,7 metra je ponujal prostorno notranjost, primerno za pet ali šest potnikov, kar je bilo za povojni čas konkretno veliko.
Sprva je bil opremljen z dvolitrskim V4, ki je proizvajal 43 KW (58 KM). Čeprav je to zadostovalo za osnovne potrebe, ni bilo posebno impresivno. Leta 1956 je Renault predstavil izboljšano različico z 2,2-litrskim motorjem in 57 kW (77 KM). Menjalnik je bil štiristopenjski ročni, kasneje pa je bil na voljo tudi polavtomatski sistem Transfluide.
Vzmetenje je bilo še ena prednost fregate. Spredaj je imel neodvisno vzmetenje z vijačnimi vzmetmi, kar je zagotavljalo udobno vožnjo tudi na slabših cestah povojne Evrope. Zadnja os je bila toga, a dobro zasnovana za stabilnost pri višjih hitrostih.
Kljub ambicioznim načrtom fregate ni dosegel želenega uspeha. Prve serije so imele težave z zanesljivostjo - motor, menjalnik in elektrika so pogosto odpovedovali, kar je odvračalo kupce. Poleg tega je bil avtomobil drag v primerjavi s konkurenco, kot je bil citroen DS, ki je leta 1955 s svojo revolucionarno hidropnevmatsko tehnologijo povsem zasenčil fregate.
Renault je potem poskušal odpraviti pomanjkljivosti z izboljšavami, kot sta karavanska različica Domaine in luksuzna izvedba Grand Pavois, a prodaja ni nikoli cvetela. Med letoma 1951 in 1960 je bilo izdelanih le okoli 163 tisoč primerkov, kar je bilo daleč pod pričakovanji podjetja.
Proizvodnja fregate se je končala leta 1960, Renault pa se je nato osredotočil na bolj dostopne modele, kot je renault 16. Kljub temu fregate ostaja pomemben del zgodovine znamke. Danes je cenjen med ljubitelji starodobnikov zaradi svoje edinstvene estetike in zgodovinskega konteksta. Renault fregate je zgodba o neizpolnjenem potencialu, a hkrati o viziji in pogumu. Čeprav ni postal ikona kot nekateri njegovi sodobniki, ostaja pomemben opomnik na razvoj avtomobilske industrije v 50. letih prejšnjega stoletja. Za ljubitelje zgodovine in dizajna je fregate skrit dragulj, ki bi si zaslužil več priznanja.
