Urška Mlinarič
"Viktator, Viktator, diktator, diktator", je bilo minule dni slišati skandirati jezno množico ljudi, ki se je skoraj cel teden kljub nizkim temperaturam zbirala pred madžarskim parlamentom in javno televizijo v Budimpešti. S poimenovanjem Viktator nasprotniki režima označujejo predsednika madžarske vlade Viktorja Orbana in njegov avtokratski način vodenja države.
Tokratni množični upor, ki je na ulice pognal do 15 tisoč ljudi dnevno, je sprožila minuli teden sprejeta "suženjska zakonodaja", kot so jo poimenovali predstavniki opozicije in sindikatov. Slednja delodajalcem z letom 2019 omogoča, da delavcem namesto 250 naložijo do 400 nadur letno, kar pomeni uvedbo šestdnevnega delovnega tedna, pri čemer pa bo imel delodajalec do tri leta časa, da delavcu nadure izplača. Ob omenjenem zakonu je vladajoča stranka Fidesz Viktorja Orbana uzakonila še uvedbo upravnih sodišč, ki bodo pod nadzorom pravosodnega ministra; ta bo imenoval sodnike na tem sodišču in odločal o njihovem napredovanju. Upravna sodišča bodo odločala o administrativnih zadevah, znotraj katerih bodo razsojali o zelo občutljivih zadevah, kot so volitve, pravica do stavke in zborovanj, davčna politika in drugi administrativni spori.
Proteste je zaznamovalo nasilje nad opozicijskimi poslanci
Združeni od skrajno leve do skrajno desne
Značilnost tokratnih protestov je, da je na njih po letih dezorientiranosti družno z ramo ob rami nastopila opozicija, od skrajno desne do skrajno leve. Pridružili so se ji tudi sindikati in študenti, ki so prav tako zelo nezadovoljni, saj je vlada s krčenjem finančnih sredstev v letošnjem letu začela posegati v avtonomijo univerz, Centralna evropska univerza (CEU), s katero vlada več kot leto ni želela podpisati sporazuma, pa bo vse ameriške akreditirane programe prisiljena preseliti iz Budimpešte na Dunaj.
Proteste, na katerih je policija občasno posegla tudi po solzivcu in aretacijah, je najbolj zaznamovalo nasilje nad opozicijskimi poslanci minule dni. Ti so že v nedeljo zvečer prišli na sedež madžarske javne televizije, da bi prebrali peticijo s svojimi zahtevami. Med njimi so poleg umika spornega zakona še zahteva po neodvisnem sodstvu, neodvisnih medijih, koncu širjenja lažnih novic ter manj nadurnega dela za policiste. Kljub 24-urnemu vztrajanju na sedežu televizije jim vodstvo tega ni omogočilo. Celo več. Z njimi so obračunali kar varnostniki, ki so dva poslanca, ki sta želela priti do studia, nasilno odstranili iz prostorov, enega pa so morali zaradi poškodb odpeljati v bolnišnico.
Primanjkuje delavcev, a migrantov nočejo
Povišanje števila nadur za delavce je očitno Orbanova rešitev problema pomanjkanja delovne sile. Ob nizki brezposelnosti, ki se giblje okoli 3,7 odstotka, naj bi v državi primanjkovalo okoli 100.000 delavcev. V zadnjih osmih letih je v iskanju boljšega življenja Madžarsko zapustilo okoli 600.000 ljudi, med njimi največ visoko kvalificiranih. Po drugi strani pa Orbanova vlada ne želi sprejeti migrantov, ki bi lahko bili potencialna delovna sila. Raje je pritisnil na delavce, ki bodo, če bo tako zahteval delodajalec, morali delati šest dni v tednu.
Iz Budimpešte v druga mesta
V ponedeljkovi noči prekinjeni protesti naj bi se nadaljevali v petek, ko so napovedani shodi tudi v večjih madžarskih mestih, kot so Szeged, Miskolc, Debrecen, Bekescsaba, Veszprem in Gyor. Orban se za zdaj na proteste ni odzval. Med nedeljskimi, najbolj množičnimi protesti so ga po poročanju madžarskih medijev videli dobro razpoloženega na nogometni tekmi v Mol Areni v Budimpešti. Vladni tiskovni predstavnik Zoltan Kovacs pa je ocenil, da shodi, "ki jih organizirajo jezni opozicijski poslanci in aktivisti, nimajo podpore navadnih ljudi". Provladni mediji so hitro dodali, da gre za soroševce, kot pravijo pristašem Georgea Sorosa, in provokatorje, pri čemer so eni ob objavah fotografij protestnikov pozivali bralce, naj jih, če jih prepoznajo, ovadijo policiji. Znano je, da je ameriški multimiljarder George Soros že nekaj let trn v peti madžarske vlade, ki zanj trdi, da naj bi z uvažanjem migrantov želel destabilizirati Madžarsko in Evropo. Soros je to že večkrat zanikal.
In kakšen je odziv Bruslja na dogajanje na Madžarskem? Glavni govorec Evropske komisije Margaritis Schinas je dejal, da so po tem, ko je komisija prispevala k razpravi ministrov o razmerah na Madžarskem, zdaj na potezi države članice EU, da odločijo o nadaljnjem ukrepanju. Spomnimo. Komisijo in Evropski svet je Evropski parlament septembra pozval, naj ukrepa zoper Madžarsko v skladu s sedmim členom evropske ustave zaradi kršitev vrednot EU. Vendar bi za kaj takega moralo glasovati štiri petine članic Evropskega sveta, kar pa je skorajda nemogoče doseči, saj ima Orban med predsedniki vlad držav članic kar nekaj podpornikov.
