Velika bitka za veliki Mosul

Dobri dve leti zatem, ko je drugo največje iraško mesto praktično brez boja padlo v roke skrajnežev samooklicane Islamske države, ki so pri tem zaplenili tudi na tone (zahodnega) orožja, se je včeraj zjutraj začela vojaška operacija za vrnitev mesta, ki je imelo pred letom 2014 več kot dva milijona prebivalcev, pod nadzor iraške vlade. V ofenzivi, ki bi lahko trajala tedne ali mesece, sodelujejo vsi: uradno sicer predvsem iraška vojska s 30 do 50 tisoč vojaki, borci kurdske milice pešmerga pa tudi francoski in britanski specialci, verjetno tudi njihovi ameriški kolegi, vpletla naj bi se še turška vojska. Glede na to, da od začetka septembra šesterica slovenskih vojakov skrbi za usposabljanje kurdskih borcev v okoli 80 kilometrov oddaljenem Erbilu, smo v to operacijo posredno vpleteni tudi mi.

Začetek zmagovite operacije

Samorazglašena Islamska država (IS), katere voditelj

Abu Bakr Al Bagdadi

je sanjal o ustanovitvi velikanskega kalifata, je letos izgubila na stotine kvadratnih kilometrov ozemlja, a bitka za Mosul, ki so ga v Iraku razglasili za prestolnico IS, je vseeno nekaj posebnega: gre za veliko mesto na severu Iraka, kjer imajo napol avtonomno oblast tamkajšnji Kurdi, tam je bil pod nadzorom IS velik jez, s katerega razstrelitvijo so dolgo grozili džihadisti, tam je še zdaj več kot milijon civilistov, ki bi jih lahko skrajneži uporabili kot živi ščit.

Strah pred milijonom beguncev