Turčija pritiska Evropsko unijo ob zid

Dogovor, ki ga je EU marca sklenila s Turčijo z jasnim in edinim ciljem, da se obvaruje pred novimi prihodi beguncev in migrantov v Evropo, se ji že maščuje. Signali, ki prihajajo iz Ankare, namreč kažejo, da je dogovor tik pred propadom. "Če ne bo odprave vizumov, se bomo prisiljeni odpovedati sporazumu oziroma dogovoru z 18. marca," je za ponedeljkovo izdajo nemškega časopisa Frankfurter Allgemeine Zeitung dejal turški zunanji minister

Mevlüt Cavusoglu

. Ob tem je dodal, da turška vlada pričakuje konkreten dogovor, kdaj bo EU odpravila vizume za turške državljane. "Lahko je začetek ali sredina oktobra, a pričakujemo točen datum," je dejal turški zunanji minister in ob tem zagotovil, da njegove besede ne pomenijo grožnje Bruslju.

Bazarska diplomacija

Da si Evropa ne sme dovoliti turškega izsiljevanja pri liberalizaciji vizumskega režima, se je na besede Cavusogluja že odzval nemški vicekancler

Sigmar Gabriel

, rekoč, da je vizumska liberalizacija, ki bo omogočala Turkom nemoteno potovanje po EU, odvisna od Turčije in njenih izpolnitev zahtev iz dogovora. "In tu ima Turčija še veliko dela," je še dodal. Podobno so se odzvali tudi v Bruslju: "Turčija se je zavezala, da bo izpolnila vse pogoje, zato pričakujemo, da bo te zaveze spoštovala." Da je dogovor s Turčijo na trhlih temeljih, je minuli teden priznal tudi predsednik Evropske komisije

Jean-Claude Juncker

: "Tveganje je veliko, uspeh dogovora je vprašljiv." Toda Turčija ima kljub številnim nedemokratičnim potezam, ki jih Erdoganova oblastna garnitura vleče vse od poskusa vojaškega udara pred dvema tednoma, močno orožje; na njenem ozemlju je trenutno približno tri milijone beguncev, od tega jih 2,7 milijona prihaja iz Sirije. Glavni razlog, da je bila EU pripravljena v dogovor s Turčijo, pa je bila ustavitev begunske poti v Evropo, pri čemer se je EU zavezala, da ji bo pomagala pri reševanju begunskih problemov s tremi milijardami evrov in sprejemanjem sirskih beguncev po ključu; za vsakega vrnjenega Sirca z grških otokov bodo države neposredno iz Turčije prevzele enega begunca. Doslej je bilo z grških otokov po podatkih Evropske komisije vrnjenih 468 beguncev, medtem ko jih je bilo iz Turčije direktno v EU preseljenih 849.

Življenje? Ne, životarjenje

V Grčiji je tako po zaprtju meje obtičalo

več kot 50.000 beguncev in migrantov. Tudi tisti, ki so jih iz Idomenija, vasice na grško-makedonski meji, premestili v sprejemne centre, so tam naleteli na pogoje, ki so povsem neprimerni za bivanje, zato se jih mnogo s pomočjo tihotapcev vendarle poskuša bodisi preko Bolgarije ali Makedonije prebiti v Srbijo in naprej do Madžarske. V Srbiji naj bi bilo tačas okoli 4000 beguncev in migrantov, pri čemer jih je le nekaj sto v sprejemnih centrih; tam ne le da ni dovolj kapacitet za vse, mnogi v Srbiji ne želijo ostati, zato za status begunca oziroma azil niti ne zaprosijo in životarijo bo beo

grajskih parkih, dokler se ne odpravijo proti srbsko-madžarski meji.