Vojislav Bercko
Vse lepo zveneče besede ameriškega predsednika Donalda Trumpa o tem, kako je zadovoljen z rezultatom torkovih kongresnih volitev, kjer so njegovi republikanci izgubili predstavniški dom v kongresu, a obdržali večino v senatu, in nujnosti sodelovanja z demokrati so izzvenele v nekaj urah. Najprej je Trump prisilil k odstopu generalnega tožilca oziroma pravosodnega ministra Jeffa Sessionsa, potem pa se je v živo pred kamerami sprl še z novinarji. Skratka, Trump je ostal - Trump.{okvircek}80943{/okvircek}
Lojalen stroki, ne predsedniku
Sessionsa je po poročanju ameriških medijev zjutraj po telefonu poklical šef kabineta Bele hiše general John Kelly in mu naročil, naj napiše odstopno izjavo. Sessions jo je napisal tako, da je iz nje kristalno jasno, da ne odstopa po svoji volji. Kljub temu gre uradno za njegov odstop, kar je Trumpu omogočilo, da na položaj vršilca dolžnosti pravosodnega ministra ZDA imenuje svojega odločnega zagovornika Matta Whitakerja. Kajti če bi Trump Sessionsa odpustil, bi na položaj do imenovanja novega pravosodnega ministra napredoval Sessionsov namestnik Rod Rosenstein. Ta naj bi bil prav tako na Trumpovem seznamu za odstrel, in sicer zaradi preiskave ruske afere in izjav, ki jih je dajal v zasebnem krogu, ko je Trump lani odpustil s položaja direktorja FBI Jamesa Comeyja. Tudi Sessions je pri predsedniku padel v nemilost praktično še pred potrditvijo v senatu, ko se je sam izločil iz ruske preiskave, ki jo je takrat vodil še FBI pod vodstvom Comeyja. Trump je javno povedal, da je pričakoval Sessionsovo zaščito pred preiskavo. "Njegov edini greh je bil v tem, da je bil bolj zavezan svoji profesiji kot pa predsedniku Trumpu," so ocenili ameriški politični analitiki.
Glavno vprašanje je, kako bosta Sessionsov odstop oziroma odstavitev in imenovanje Trumpu lojalnega Whitakerja vplivala na preiskavo, ki jo vodi posebni neodvisni preiskovalec Robert Mueller. Zaradi tega, ker bodo demokrati obvladovali spodnji dom parlamenta, kjer lahko sprožajo preiskave in vabijo priče, je manj verjetno, da bi Muellerjevo skupino predsednik preprosto ukinil, bolj verjetno pa ji bo zelo oklestil sredstva.
Ne upiraj se predsedniku
Sessions je le zadnji v vrsti ljudi, ki so odšli iz Trumpovega kroga, a kmalu bi lahko sledili novi. V slabih dveh letih Trumpovega mandata se je zamenjalo 58 odstotkov visokih članov njegove vlade ali kabineta, med njimi dva svetovalca za nacionalno varnost, vodja kabineta, zunanji minister, skoraj nešteto predstavnikov za stike z javnostjo in tako naprej. Zato so logična ugibanja, kdo bo naslednji. Poznavalci najpogosteje omenjajo obrambnega ministra Jamesa Mattisa, ki ga je Trump zaradi sporov med drugim okrog odnosa do zaveznikov, Irana in drugih velikih vprašanj zunanje politike, ki zadevajo vojsko, v enem od intervjujev celo označil za demokrata. Mattis je po mnenju ameriških analitikov eden zadnjih, ki nasprotuje Trumpovim nepremišljenim eksperimentom v zunanji politiki.
Pred vrati za slovo je tudi ministrica za domovinsko varnost Kirstjen Nielsen, na katero je Trump jezen zaradi domnevno premajhne odločnosti proti migracijam in nezakonitemu priseljevanju v ZDA. Njen zaščitnik, vodja kabineta general Kelly, naj bi bil prav tako pred odstopom. Še najmanj problemov bo imel Trump z odpustitvijo notranjega ministra Ryana Zinkeja, ki je tarča preiskave zaradi sumljivih nepremičninskih poslov v Montani, priložnost za odhod pa naj bi izkoristila tiskovna predstavnica Bele hiše Sarah Sanders.
