Nove volitve, stari scenarij

Vojislav Bercko Vojislav Bercko
03.03.2020 19:08

Na tretjih volitvah v manj kot letu dni ne desni ne levi blok nista dobila dovolj mandatov za sestavo vlade

Poslušaj

Izraelci in Izraelke so v ponedeljek že tretjič v manj kot letu dni šli na predčasne volitve, a ponovila se je aprilska in septembrska zgodba - nobena od koalicij ni dobila dovolj glasov, da bi v 120-sedežnem parlamentu imela večino. Vseeno se lahko bolj smeji dosedanjemu premierju Benjaminu "Bibiju" Netanjahuju, saj je njegova desnosredinska stranka Likud za razliko od jeseni zmagala, nova Modra in bela stranka nekdanjega načelnika generalštaba izraelske vojske Benjamina "Benija" Ganca pa je tokrat osvojila drugo mesto. Glede na izide po skoraj vseh preštetih glasovnicah je Likud osvojil 29,3 odstotka glasov, Modra in bela stranka pa 26,3 odstotka, je sporočila osrednja volilna komisija. V parlamentu to pomeni 36 sedežev za Likud in 32 sedežev za Modro in belo stranko.
Čeprav je to za Likud najbolj prepričljiva zmaga v zgodovini stranke, pa volilna matematika kaže, da bo Netanjahuju za večino zmanjkal poslanski glas ali dva. Po izračunih naj bi imela desna koalicija, v kateri so poleg Likuda še ortodoksne judovske stranke, 59 poslanskih mandatov, bolj levosredinska koalicija, v kateri bi bilo med drugim poleg Gančeve stranke tudi arabsko zavezništvo s 15 poslanci, pa 54. Med obema koalicijama ostaja neopredeljena le ena stranka, sekularni Izrael naš dom (Yisrael Bejtenu) bivšega obrambnega ministra Avigdorja Libermana, ki pa zavrača sodelovanje tako z Netanjahujem zaradi skrajnih judovskih strank kot z Gancem zaradi prisotnosti strank izraelskih Arabcev oziroma Palestincev. Liberman in njegovih šest poslanskih kolegov so bili jeziček na tehtnici že v lanskem letu, a niso sprejeli še tako mamljivih političnih ponudb.
Netanjahu je volil in prve izide spremljal v Jeruzalemu, nato pa se je odpravil v Tel Aviv, kjer so ga pričakali navdušeni podporniki. "To je najpomembnejša zmaga mojega življenja," je izjavil dolgoletni izraelski premier. V tem je imel prav: le to, da znova postane predsednik vlade, ga lahko obvaruje pred zaporom. Čez dve tedna mu bodo namreč začeli soditi zaradi treh kaznivih dejanj z elementi korupcije in zlorabe oblasti, dokazi tožilstva pa so bojda zelo trdni. Toda izraelska zakonodaja določa, da premier pač ne more iti v zapor.
Vseeno bo sodni proces v mnogočem vplival na politično dogajanje v prihodnjih tednih, saj bo moral Bibi veliko časa in energije porabiti na sodišču. Povolilnih scenarijev je več, od vnovičnega snubljenja nepredvidljivega Libermana do poskusa sestave velike koalicije z Modro in belo stranko, pri čemer bi se lahko Netanjahu znebil bremena ortodoksnih judovskih strank, ki s svojimi zahtevami močno rušijo sicer sekularno izraelsko državo. Ena med njimi je namreč ta, da bi bili študenti verskih šol oproščeni triletnega obveznega služenja vojaškega roka, zaradi česar je Liberman pred leti tudi zapustil vlado in povzročil vladno krizo. General Ganc je še lani jeseni izjavljal, da ne bo šel v koalicijo s človekom, ki mu nad glavo visi kazenski postopek, a četrtih zaporednih volitev si ne želi nihče. Seveda je možno tudi, da desnosredinska koalicija zvabi v svoje vrste dva poslanca z nasprotnega političnega pola, a takšne prakse v Izraelu niso prav pogoste.
Morda je imel še najbolj prav predsednik države Reuven Rivlin, ki je opozoril, da Izrael po tretjih volitvah v letu dni ne potrebuje še ene grozne predvolilne kampanje, kakršna se je končala v ponedeljek. "Dan volitev je običajno prazničen dan, a v resnici se ne počutim praznično," je dejal Rivlin in dodal, da ga je sram, da je moral znova na volitve. "Zaslužimo si vlado, ki bo delala za nas," je poudaril.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.