Boris Jaušovec
Na predvečer 30. obletnice žametne revolucije se je na ulicah Prage v soboto znova zbrala množica ljudi. Vendar tokrat predvsem ogorčena nad današnjimi političnimi razmerami v državi. V park Letna v središču češke prestolnice je prišlo na proteste proti aktualnemu premierju Andreju Babišu več kot 200.000 ljudi, je pisala nemška tiskovna agencija DPA.
K protestom je pozvala državljanska pobuda Milijon trenutkov za demokracijo, ki ocenjuje, da se je pozivu odzvalo vsaj četrt milijona ljudi, je poročala avstrijska tiskovna agencija APA. Policija pa je ocenila, da se jih je zbralo okoli 200.000. Protesti so bili po množičnosti blizu junijskemu shodu, ko se je na ulice proti Babišu podalo približno 300.000 ljudi. Tisto je bil doslej največji protest na Češkem po letu 1989, ko se je v tedanji Češkoslovaški začela tako imenovana žametna revolucija.
Nezadovoljni in razočarani
Češkemu premierju, ustanovitelju vladajoče populistične stranke Ano, protestniki očitajo, da se je okoriščal z evropskimi sredstvi, piše slovenska tiskovna agencija STA. Nanj letijo tudi očitki konflikta interesov in še, da je v komunističnem času sodeloval s službo državne varnosti SB. Drugi najbogatejši človek v državi, imel naj bi za okoli 3,3 milijarde evrov premoženja, 64-letni Babiš, ki je po rodu Slovak, vse očitke zavrača. Domači organi in celo evropski nadzorniki, denimo Evropski urad za boj proti goljufiji Olaf, so ga začeli preiskovati že pred parlamentarnimi volitvami pred dvema letoma. Olaf je konec maja letos pripravil obremenilno preliminarno poročilo. V javnosti so se tedaj pojavile informacije, da bo morala Praga vrniti kakih 19 milijonov sumljivo razdeljenih evrov. Babiš je zagotovil, da Praga denarja ne bo vračala, Olaf pa obtožil, da želi destabilizirati državo. Najbolj vztrajen je očitek Babišu, da je, še preden je postal premier, svojemu podjetju Štorkljino gnezdo, ki je del tretje najmočnejše češke gospodarske družbe Agrofert, pomagal na sporen način pridobiti dva milijona evrov iz EU. Češki tožilci so proti Babišu uvedli postopek, parlament mu je dvakrat odvzel imuniteto. Babiš je nato pravosodnega ministra zamenjal s svojo zaveznico. Septembra letos je tako državno tožilstvo preiskavo ustavilo. Glede domnevnega sodelovanja s SB pa je že oktobra 2017 po dolgotrajnem pravdanju slovaško ustavno sodišče razsodilo, da naj bi bile "klevete" resnične. Protesti proti češkemu premierju, ki mu pravijo tudi češki Trump ali pa Babisconi, sicer občasno potekajo vse od aprila lani.
Sinoči so bili ob proslavi ob 30. obletnici žametne revolucije protesti tudi v Bratislavi in drugod na Slovaškem. Pripravilo jih je gibanje Za spodobno Slovaško, ki vse od umora slovaškega novinarja Jana Kuciaka februarja lani od časa do časa organizira množične proteste. Predsednik Slovaško-slovenskega poslovnega kluba iz Bratislave Borut Meršak, Slovenec, ki živi na Slovaškem, nam je včeraj povedal: "Po raziskavah javnega mnenja vidimo, da so Slovaki kar precej nezadovoljni in razočarani nad tem, kakšen je bil razvoj po žametni revoluciji. Predvsem jih moti razrast korupcije. So pa vseeno bolj zadovoljni s položajem v svoji državi kot Čehi s položajem v svoji. Morda tudi zato, ker Slovaška ima evro, Češka pa ne." Meršak dodaja, da je Slovaška v skupni državi s Čehi veljala za manj razviti del. "Kot samostojna država od 1. januarja 1993 se je kljub vsemu gospodarsko naglo razvijala. Vendar tudi Slovaki, kakor marsikje drugod v srednji Evropi, opažajo, da naj bi v bivšem režimu bili ljudje kljub vsej represiji bolj enakopravni. Sedaj so razlike med njimi predvsem v materialnih dobrinah postale enormne. Najbolj razkošno živi nova elita, ki je do premoženja prišla brez lastnega poštenega dela in truda."
V Prago smo poklicali Večerovega nekdanjega sodelavca Nina Košutića. Po rodu Hrvat živi na Češkem že skoraj polna tri desetletja. "Tudi na Češkem imajo ljudje občutek, da jim razvoj v teh tridesetih letih ni prinesel tistega, o čemer so sanjali na protestih žametne revolucije," pravi. Tudi sogovornik iz Prage poudarja, da Čehi opažajo porast korupcije in socialnih razlik. "Češka je sicer gospodarsko zelo napredovala. Danes formalno ni več važno, ali si politično levo ali desno. Krucialno je, da ne boš pahnjen na rob preživetja ali v bankrot. S tako negotovostjo ljudi Češka ni izjema, imam občutek, da je tako po vsej EU in še drugod po svetu. Manjka nam ekonomske demokracije," malce z grenkobo rezonira Košutić.
Kako so odpravili komunizem
Žametna revolucija je pred tremi desetletji Češkoslovaški po 41 letih prinesla padec komunističnega režima, konec planskega gospodarstva, začetek privatizacije družbene lastnine in uvedbo tržnega gospodarstva. Dogodki novembra in decembra 1989 so žametna revolucija, ker je do preobrata na koncu prišlo po mirni poti. Začelo se je 17. novembra 1989, nekaj dni po padcu Berlinskega zidu. Na ta dan so študentje v Pragi pri oblasteh prijavili zborovanje v spomin na študenta Jana Opletala, ki je bil 50 let pred tem ustreljen med protinacističnimi protesti. Pozivu je presenetljivo sledilo 15.000 prebivalcev Prage. Ko se je množica podala v središče mesta, so protestnike obkolili policisti in jih napadli s palicami. Ranjenih je bilo 600 ljudi.
Dogodki so odmevali po vsej državi, 22. novembra sta se nato v javnosti po dveh desetletjih pojavila simbola praške pomladi, Aleksander Dubček in Marta Kubišova. Dva dni kasneje je pisatelj in oporečnik Vaclav Havel skupaj z Dubčkom zahteval odstop vodstva komunistične stranke z generalnim sekretarjem Milošem Jakešem na čelu. Uresničilo se je isti dan. Predsednik države Gustav Husak je skušal umiriti razmere in je med drugim 25. novembra razglasil amnestijo za nekatere politične zapornike. 28. novembra se je češkoslovaška vlada začela pogajati o predaji oblasti s Havlovim demokratskim Državljanskim forumom. Le dan kasneje so Havla, ki je bil nazadnje v zaporu še maja istega leta, v parlamentu izvolili za predsednika Češkoslovaške in iz ustave črtali vodilno vlogo komunistične stranke. Dve leti kasneje so sklenili dogovor o mirni ločitvi države na dva dela.
