(INTERVJU) Udo Bullmann: Kdo je dovzeten za ekstremne zamisli

Udo Bullmann je nemški socialdemokrat in predsednik druge največje politične skupine v Evropskem parlamentu Naprednega zavezništva socialistov in demokratov (S&D). Nedavno se je mudil v Mariboru, kjer je pogovor tudi nastal.

Kot napad Slovenije

Začniva s predsednikom Evropskega parlamenta Antoniem Tajanijem. Zaradi izjav v Bazovici, naj živita italijanski - in ne morda evropski - Istra in Dalmacija, in kasneje na italijanskem Radiu 24, kako da je bil fašistični diktator Mussolini storil tudi nekaj dobrih stvari, je zaokrožila peticija za njegov odstop. Ste jo podpisali?
"Obe izjavi dobro poznam in sta škandalozni. V Evropskem parlamentu sem Tajanija zategadelj prvi javno kritiziral in ga pozval, naj svoje besede prekliče. Odgovoril je izmikajoče. Peticijo sem sprejel s simpatijami. Nisem pa se je odločil podpisati, saj je bilo jasno, da zavoljo peticije ne bo odstopil. Kot predsednik S&D Tajaniju seveda nisem želel privoščiti tega veselja, da se moji zahtevi v peticiji izogne. Ker pa ni odstopil, lahko govorimo, kako popolnoma neprimerno je, da Evropski parlament vodi nekdo na tak način kot on. Na žalost se je znova pokazalo, da so predstavniki Evropske ljudske stranke (EPP) dovzetni za desnoekstremistične in nacionalistične zamisli. Ne razumem, da nekdo, ki predstavlja Evropski parlament, ne govori jezika miru, sprave in evropske perspektive."

Zamujena Šarčeva priložnost

Slovenski premier Marjan Šarec je minuli mesec zavrnil nastop pred Evropskim parlamentom. Imel je več izgovorov, češ da se bo sestava tega parlamenta po volitvah kmalu spremenila in da ni želel dati roke Tajaniju ... Se vam zdi to brihtna odločitev?
"To je bila predvsem njegova zamujena priložnost. Saj vendar ne bi govoril samo s Tajanijem, nagovoril bi bil vse poslance Evropskega parlamenta. K nastopu pred parlamentom vabimo premiere evropskih držav, da se udeležijo naših debat o prihodnosti EU. Pred dvema tednoma smo gostili švedskega premiera Stefana Lövfna, ki do Tajanija, verjemite mi, ne goji nobene simpatije."
Ankete za evropske volitve v maju kažejo, da se bodo opazno okrepile evroskeptične, populistične in tudi skrajno desničarske stranke. Kaj so velike evropske stranke, torej poleg konservativnih, tudi socialdemokratske in liberalne, ki so zadnja desetletja obvladovale Evropski parlament, počele narobe?
"Najprej bi svetoval, da počakamo na volitve. Do takrat bomo dali še vse od sebe, da ljudi prepričamo v skupno in miroljubno Evropo. Za vzpon desnoradikalnih strank v EU sta po mojem mnenju dva razloga. Unija ima po svetu veliko sovražnikov. Gospod Vladimir Putin nima nobenega interesa za svobodo državljank in državljanov v EU. Pravzaprav se tega boji. Gospod Donald Trump v ZDA misli, da je ves svet ukrojen po njegovem biznis modelu. Boji se pravic naših delojemalcev in našega socialnega standarda. Oba sta zelo vneta pri okleščanju možnosti samostojne Evrope. Pomislite, koliko denarja Putin namenja desnoradikalni sceni v Evropi, in koliko naporov je organizator Trumpove predvolilne kampanje Steve Bannon vložil v svoj prvi večji projekt, to je v brexit, s Cambridge Analytico in njenimi lažmi, koliko je investiral, da bi potvoril različne evropske volitve. Resne študije, tudi iz Oxforda, so pokazale, da je bilo na zadnjih volitvah na Švedskem v predvolilni kampanji okoli 30 odstotkov elektronske komunikacije lažne. Tu vidimo, kako velik je interes sovražnikov za uničenje Evrope.
Po drugi strani pa ni vsak, ki je razočaran nad Evropo in je volivec skrajnih desničarjev, že fašist. Mnogi ljudje so preprosto razočarani, ker v 30 letih, ko so konservativci skoraj ves čas imeli predsednika Evropske komisije, Evropa v socialnem smislu ni prišla dlje. Trg, na katerem cvetijo banke, ni dober za ljudi. Bojijo se, ali bodo jutri še imeli dobro službo, kaj pomeni digitalizacija za njihov poklic, bodo njihovi otroci še šli na bolje, kot so oni sami, kaj bodo prinesle podnebne spremembe, bomo še ohranili naravo. Kaj moramo storiti, da ljudi prepričamo v socialno politiko, ki bo vzdržna, v okoljsko politiko, ki bo zaščitila planet, v gospodarsko politiko, ki ne bo spregledala interesov delojemalcev? V S&D smo pred letom dni popolnoma prenovili program. Govorimo o gospodarstvu pa tudi o okolju, vendar drugače kot Emmanuel Macron, namreč na način, ki je za ljudi sprejemljiv. Da ne bodo oni za to plačali cene, bogatašem pa bi davke oproščali."

Ali vendarle zmoremo sami?

Kako ocenjujete slovenske socialdemokrate? Njihova evropska poslanka Tanja Fajon se je zelo zavzemala za približevanje Zahodnega Balkana evroatlantskim integracijam ...
"Tanja Fajon je podpredsednica S&D. Prepričan sem, da bo tudi v naslednjem mandatu prevzela pomembne naloge. Skupaj se zavzemamo za mir in za gospodarsko izboljšanje na Zahodnem Balkanu. Z zadovoljstvom smo pozdravili dogovor premierov Zorana Zaeva in Aleksisa Ciprasa o imenu Makedonije. Dežele Zahodnega Balkana spadajo v Evropo. Omenil pa bi še nekaj. Kitajska bi rada investirala v Evropi, tudi v Italiji, Hrvaški in v Sloveniji. Vendar menim, da mora Evropa znova najti svoj ponos in sama investirati v prihodnje generacije. V sredozemskih državah moramo spodbuditi razcvet, okrepiti moramo njihove univerze, ojačati njihove trge. Evropa ne sme čakati na kitajske investicije. Tega smo zmožni, le zaupati si moramo in se odpovedati varčevalni politiki Wolfganga Schäubleja."