Ukrajina je v zgodnjih jutranjih urah sporočila, da je ruski napad povzročil požar v enem od poslopij v jedrski elektrarni. Šlo naj bi za stavbo, namenjeno vajam. Sama elektrarna naj ne bi bila prizadeta, je pa obstajala bojazen, da bi se lahko požar širil, če ga ne bi kmalu pogasili.
Pozneje je ruska vojska zavzela elektrarno, je sporočila ukrajinska agencija za jedrsko energijo. "Ozemlje jedrske elektrarne Zaporožje so okupirale oborožene sile Ruske federacije," so še sporočili iz omenjene agencije. Dodali so, da zaposleni v nuklearki še naprej upravljajo reaktor, prav tako se v skladu z običajnimi varnostnimi pravili nadaljuje oskrba z električno energijo.
Kijev za sodelovanje mednarodnih pogajalcev v pogovorih z Moskvo
Ukrajina je pozvala k mednarodnemu posredovanju v pogovorih z Rusijo glede prekinitve spopadov, ki trajajo že deveti dan. Kijev ne zaupa ruski strani, je dejal svetovalec ukrajinskega predsednika Mihail Podoljak. Zatrdil je, da Ukrajina ne bo izpolnila ruskih zahtev. Strani si medtem očitata oviranje vzpostavljanja humanitarnih koridorjev.
"Ruski federaciji sploh ne zaupamo, zato želimo imeti odgovornega mednarodnega posrednika," je po poročanju ukrajinske tiskovne agencije Unian v Lvovu na zahodu Ukrajine dejal Podoljak. Potrdil je, da je ta konec tedna predviden tretji krog pogovorov med ukrajinsko in rusko delegacijo.
Pogovori bodo verjetno znova potekali v Belorusiji, ker ruska stran po njegovih besedah zavrača druge države posrednice. Pozneje bi lahko druge države, kot so Turčija, Madžarska ali Poljska, organizirale pogovore, je povedal Podoljak.
Ponovno je kritiziral vlogo, ki jo ima severna soseda v konfliktu. "Belorusija se uporablja kot odskočna deska za napade na naša mesta," je izjavil po poročanju nemške tiskovne agencije dpa, ki povzema agencijo Unian.
Podoljak je ob tem poudaril, da Ukrajina ne bo izpolnila strogih ruskih zahtev. "Predsednik (Volodimir) Zelenski ne bo privolil v kompromise, ki bi na tak ali drugačen način omalovaževali naš boj, ki se danes bije v Ukrajini za njeno ozemeljsko celovitost in svobodo."
Glede dosedanjih pogovorov z rusko stranjo je dejal, da so potekali presenetljivo konstruktivno. Vendar dokončnega dokumenta o pogajanjih za zdaj še ni. Rusija je podcenila Zelenskega in Ukrajino ter precenila lastne možnosti, je poudaril.
V okviru drugega kroga pogovorov, na katerih si prizadevajo doseči prekinitev ognja, sta strani v četrtek dosegli dogovor o vzpostavitvi humanitarnih koridorjev za evakuacijo civilistov.
A dan po pogovorih Kijev in Moskva drug drugemu očitata, da nasprotna stran ovira vzpostavljanje koridorjev za umik civilistov, poroča dpa.
"Ukrajina je poslala vse potrebne zahteve mednarodnim organizacijam za oblikovanje posebnih koridorjev (...)," je danes povedala podpredsednica ukrajinske vlade Olga Stefanišina. "Ruska stran se žal s tem ni strinjala," je dodala.
Rusko zunanje ministrstvo pa je sporočilo, da so glede koridorjev stopili v stik z Združenimi narodi. Namestnik zunanjega ministra Sergej Veršinin je pri tem opozoril na "destruktivnost dejanj ukrajinskih oblasti, ki so civilnemu prebivalstvu preprečile svoboden odhod na varna območja vzdolž humanitarnih koridorjev, ki jih je vzpostavila ruska stran," so sporočili iz Moskve po poročanju dpa.
Generalni sekretar Nata: Ta brezobzirna vojna ni naša in mora se končati
Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je rusko obstreljevanje jedrske elektrarne in napade na civiliste obsodil. "Vse to kaže na brezobzirnost te vojne in na to, kako pomembno je, da se konča," je v Bruslju poudaril na začetku izrednega zasedanja zunanjih ministrov zaveznic, sklicanega zaradi ruske invazije na Ukrajino. Boji se, da bodo naslednji dnevi še hujši, s še več žrtev, trpljenja in škode.
Z ministrstva za okolje in prostor so tekom dneva sporočili, da je situacija v elektrarni pod nadzorom. "Požar je pogašen, po prejetih uradnih informacijah s strani ukrajinskega upravnega organa sistemi, ki zagotavljajo jedrsko varnost elektrarne, delujejo. V okolju ni bilo zaznano povišanje ravni sevanja. Reaktor 2 in 3 sta bila izključena iz omrežja in zaustavljena, tako da je trenutno v obratovanju zgolj reaktor 4. Reaktor 1 ne obratuje, saj je na njem že pred začetkom oboroženih spopadov v Ukrajini potekal remont, reaktorja 5 in 6 pa sta bila ustavljena 28. februarja in sta v postopku ohlajanja. Novih informacij s tega območja nismo prejeli."
Inšpektorji zveznega inšpektorata jedrske uprave Ukrajine nimajo dostopa do elektrarne, saj je ta pod nadzorom ruske vojske. Prav tako nima dostopa do elektrarne osebje upravljavca elektrarne, ki bi zamenjalo tiste izmene, ki so bile zajete na lokaciji elektrarne.
Radiološka situacija v Ukrajini je po vseh dostopnih podatkih nespremenjena. Ukrajinski upravni organ za jedrsko varnost poroča, da ni prišlo do izpustov v okolje po požaru v jedrski elektrarni Zaporožje in da ni podatkov o povišanem sevanju.
Stoltenberg je poudaril, da Nato ne išče vojne z Rusijo: "Mi nismo del tega spopada in zagotoviti moramo, da se ne razširi, kar bi bilo še bolj pogubno in še bolj nevarno. To je naša odgovornost," je jasno povedal.
Oglasil se je tudi naročnik agresije na Ukrajino Vladimir Putin. "Nimamo zlih namenov proti našim sosedom," je izjavil po poročanju tujih tiskovnih agencij. S seje ruske vlade, ki jo je v živo prenašal javni informativni kanal Rossiya 24, je pozval k normalizaciji odnosov s svojo državo in zagotovil, da bo Rusija izpolnila svoje gospodarske obveznosti do drugih držav.
Ukrajinska agencija za jedrsko energijo je danes še sporočila, da v jedrski elektrarni Zaporožje ni prišlo do radioaktivnega sevanja. "Spremembe v radioaktivnem sevanju niso bile zabeležene," so zatrdili.
Največja elektrarna v Evropi
Elektrarna v Zaporožju je bila v mestu Enerhodar na jugovzhodu države zgrajena med letoma 1984 in 1995. Je največja jedrska elektrarna v Evropi in deveta največja jedrska elektrarna v svetu. Ima šest reaktorjev, vsak proizvede 950 megavatov, kar zadošča, da lahko z elektriko oskrbi štiri milijone domov.
Ukrajinski gasilci so sprva poročali, da niso imeli dostopa do prizorišča, nakar so nekaj po 5. uri vendarle začeli gasiti požar. Pogasili so ga približno uro pozneje, navedbe ukrajinskih reševalnih služb povzema britanski BBC.
Povečanega sevanja naj ne bi bilo
Že pred tem so pristojne službe navajale, da na območju niso zaznali povišanega radioaktivnega sevanja, "bistvena" oprema naj bi bila nepoškodovana, varnost pa zagotovljena. O tem so obvestili tudi Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA).
Ameriška ministrica za energijo Jennifer Granholm je po pogovoru z ukrajinskim kolegom Hermanom Haluščenkom sporočila, da reaktorje v elektrarni ščitijo odporne strukture, obenem so jih varno zaustavili. Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Mariano Grosi je na tiskovni konferenci povedal, da ni prišlo do povečanega sevanja in da varnostni sistemi v nuklearki funkcionirajo kot običajno. Zahteval je, da se inšpektorjem agencije dovoli dostop do nuklearke, in apeliral, da se napadi končajo.
"Moteč dogodek"
Slovenska uprava za jedrsko varnost je sporočila, da to, kar se je zgodilo v Zaporožju, nima vplivov na ozemlje Republike Slovenije.
Požar v Zaporožju ne predstavlja resne grožnje za jedrsko varnost, je pa "moteč dogodek", je za STA ocenil slovenski strokovnjak Miroslav Gregorič.
Večina jedrskih elektrarn ima skladišče za izrabljeno gorivo, kjer je veliko urana, plutonija in drugih radionuklidov, od stroncija, cezija ... "Če bi po nesreči kakšna bomba priletela v takšno skladišče, lahko pride do kontaminacije okolice, a mislim, da to ni v interesu nikogar," je dodal.
Primerjava med nesrečo v jedrski elektrarni v Černobilu leta 1986 in jedrsko elektrarno v Zaporožju zdaj po besedah Gregoriča ni na mestu, saj gre za zelo različni vrsti reaktorjev. V Zaporožju so tlačnovodni reaktorji, ki so nekoliko podobni reaktorju v Krškem, razlika je le, da imajo ruski tlačnovodni reaktorji v Zaporožju horizontalni uparjalnike, v Krškem pa so vertikalni. Černobil je imel vrelnovodni reaktor z grafitnim moderatorjem.
Ukrajina ima skupno 15 delujočih reaktorjev, vsi so tlačnovodni in so solidno vzdrževani. Reaktorjev, kot je bil v Černobilu, na ozemlju Ukrajine več ni.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v video sporočilu obsodil napad. "Nobena druga država razen Rusije še ni obstreljevala jedrskih elektrarn," je dejal in dodal, da se je "teroristična država sedaj zatekla k jedrskemu terorizmu".
Pred morebitnimi posledicami tovrstnih napadov je posvaril tudi Evropo. "Če pride do eksplozije, je to konec vsega. Konec Evrope," je dejal in menil, da lahko le takojšnje evropsko ukrepanje ustavi ruske sile. Spomnil je tudi na jedrsko nesrečo leta 1986 v Černobilu in posvaril, da bi bile posledice taljenja jedrske sredice v Zaporožju še veliko hujše.
Zelenski je že govoril z več svetovnimi voditelji, vključno z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom in britanskim premierjem Borisom Johnsonom. Dogajanje je obsodil tudi kanadski premier Justin Trudeau in Rusijo pozval k takojšnji ustavitvi "nesprejemljivih napadov".
Rusija blokirala delovanje Facebooka
Rusija je danes na svojem ozemlju blokirala delovanje socialnega omrežja Facebook, potem ko je ta blokiral strani več ruskih medijev, so sporočili iz ruskega regulatorja medijev Roskomnadzor. "Danes smo odločili, da se na ozemlju Ruske federacije blokira dostop do Facebooka," so zapisali pri Roskomnadzoru.
V Roskomnadzoru so navedli 26 primerov diskriminacije ruskih medijev s strani Facebooka, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Ruske oblati so že pred tem onemogočile delovanje več domačih neodvisnih medijev.
Ruski parlament je danes izglasoval tudi zakonsko spremembo, ki predvideva visoke denarne kazni in do 15 let zapora za širjenje po oceni oblasti lažnih informacij o oboroženih silah države.
Tudi Johnson je pozval k ustavitvi spopadov na območju jedrske elektrarne Zaporožje, ruskega predsednika Vladimirja Putina pa obtožil nepremišljenih dejanj, ki da lahko neposredno ogrozijo varnost vseh v Evropi. Napovedal je tudi, da bo predlagal izredno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov.
Od začetka vojne se je v Kijevu rodilo skoraj 400 otrok
V ukrajinski prestolnici Kijev se je od začetka ruske invazije prejšnji četrtek rodilo skoraj 400 otrok. "Rodilo se je 199 dečkov in 191 deklic," je danes v video sporočilu povedal župan Kijeva Vitalij Kličko, ki je v četrtek obiskal postajo podzemne železnice, ki služi kot zaklonišče pred zračnimi napadi.
Trimilijonski prestolnici grozi, da jo bo obkolila ruska vojska. "Noč v prestolnici je minila mirno, večkrat pa je delovala zračna obramba," je povedal 50-letni župan Kličko.
Čeprav je mesto v vojnem stanju, po njegovih besedah vozijo avtomobili, trgovine z živili ostajajo odprte, prav tako dela večina mestnih lekarn.
Kljub temu je Kličko pozval ljudi, naj se po nepotrebnem ne zadržujejo zunaj. "Ne prezrite opozorila o zračni nevarnosti in takoj pojdite v zaklonišča," je poudaril župan. Dodal je, da se mesto še naprej pripravlja na obrambo in da Kijev pred napadalcem ne bo popustil.
Oglasili so se tudi v Moskvi. Tiskovni predstavnik ruskega ministrstva za obrambo Igor Konašenkov je izjavil, da jedrska elektrarna v Zaporožju obratuje normalno in da je pod ruskim nadzorom že od 28. februarja. Sinoči pa da je "kijevski nacionalistični režim poskušal izvesti monstruozno provokacijo".
Hrvati zavrnili protestno noto Moskve, oglasil se je nekdanji vodja navijaške skupine Bad blue boys Denis Šeler
"Vojaškega atašeja smo obvestili o nezakonitem delovanju hrvaškega državljana Denisa Šelerja, ki je leta 2015 sodeloval v vojnih operacijah na jugovzhodu Ukrajine. Zdaj je organiziral odpravo skupine hrvaških plačancev v Ukrajino," je za rusko tiskovno agencijo Tass povedal tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov. "Samo minuli teden je prek Poljske v Ukrajino prišlo 200 hrvaških plačancev, ki so se priključili enemu od nacionalističnih bataljonov na jugu," je zatrdil.
V Zagrebu so vse navedbe Moskve zavrnili. S hrvaškega obrambnega ministrstva so sporočili, da na noben način niso povezani s posamezniki, ki so v Ukrajini, niti o tem nimajo nobenih informacij. "Zato je vojaški ataše zavrnil pisno noto, ki so mu jo poskušali vročiti," so pojasnili v Zagrebu.
Obtožbe Rusov je zavrnil tudi nekdanji vodja zagrebške navijaške skupine Bad blue boys Denis Šeler, ki se je v Ukrajini šest let boril v bataljonu Azov, zdaj pa je pomagal pri zbiranju pomoči za Ukrajince. "Sem v Zagrebu in nimam nobene povezave z domnevnim odhodom hrvaških prostovoljcev v Rusijo. Poudarjam, prostovoljcev, ker tisti, ki bodo morda odšli in se borili v Ukrajini, za to ne bodo dobili niti lipe," je povedal za Jutarnji list.
Rusija je izdala opozorilo tujcem, ki bi se v Ukrajini borili proti Rusom. Če bodo pristali v ruskem ujetništvu, jih čaka kazenski pregon.
Ruska vojska napreduje proti Kijevu, v Černihovu številni mrtvi v zračnem napadu
Po navedbah ukrajinske vojske ruske čete nadaljujejo napredovanje proti prestolnici Kijev. "Glavna prizadevanja okupatorskih sil so osredinjena na obkolitev Kijeva," je sporočila ukrajinska vojska. Pri tem niso navedli novih podatkov o bojih okoli ukrajinske prestolnice.
Ukrajinska vojska po poročanju britanskega BBC tudi zatrjuje, da je Rusija izčrpala večino svojih operativnih rezerv pri poskusu zavzetja Kijeva, sedaj pa dobiva podporo iz drugih divizij.
Moskva prepovedala demonstracije proti invaziji na Ukrajino
Oblasti v Moskvi so zavrnile izdajo dovoljenja za demonstracije nasprotnikov invazije na Ukrajino in podpornikov ruskih oboroženih sil. Mesto je prepoved utemeljilo s pandemijo covida-19. Moskovska mestna uprava je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa prejela več prijav za demonstracije s 25.000 do 100.000 udeleženci.
Oblasti medtem niso razkrile, kdo je prijavil shode in ob kateri priložnosti.
Opozicijska stranka Jabloko je sicer ostro kritizirala rusko invazijo na Ukrajino in napovedala organizacijo protestnega pohoda v Moskvi. Nasprotnike vojne v Ukrajini so pozvali, naj svoje nasprotovanje objavijo na družbenih omrežjih in organizirajo peticije.
Po poročanju neodvisnega spletnega portala Meduza so se oglasili tudi podporniki tega, kar Kremelj imenuje "posebna vojaška operacija" v Ukrajini.
V Moskvi so zaradi pandemije že dolgo prepovedane demonstracije. Kljub temu so ljudje v preteklih dneh v več deset ruskih mestih protestirali proti vojni v Ukrajini, čeprav so jim grozile aretacije, visoke kazni in policijsko nasilje. Do zdaj je bilo zaradi protestov pridržanih že več tisoč ljudi.
V Kijevu je bilo sicer od polnoči več zračnih alarmov. Prebivalci naj bi se zatekli v zaklonišča za letalske napade.
Po navedbah ukrajinske strani naj bi se ruska vojska umaknila s strateško pomembnega letališča Gostomel severozahodno od Kijeva. Je pa v celoti obkolila mesto Mariupol na jugu države, kar je na Facebooku po navedbah BBC potrdil tudi generalni štab ukrajinske vojske. "Sovražnik je imel pomembno tehnično prednost," so ob tem navedli na ukrajinski strani.
Prebivalci Mariupola po navedbah BBC poročajo o hudem obstreljevanju, ko ruske sile poskušajo zavzeti mesto. V zračnem napadu na stanovanjsko četrt v prav tako že več dni obleganem Černihovu pa je po poročanju Reutersa, ki povzema regionalne oblasti, umrlo najmanj 47 ljudi. Zaradi hudega granatiranja so se morale reševalne ekipe začasno umakniti.
Duma določila visoke kazni za "lažne" novice o ruski vojski
Spodnji dom ruskega parlamenta je danes sprejel zakonodajo, ki določa visoke kazni za širjenje domnevnih lažnih informacij o ruskih vojaških silah. Kršiteljem grozijo denarne kazni in do 15 let zapora.
Mediji v Rusiji že od prejšnjega tedna v svojih poročilih o vojni v Ukrajini ne smejo uporabljati izrazov napad, invazija ali napoved vojne. Moskva namreč vojno označuje kot posebno vojaško operacijo.
Da bi sprememba zakona, ki ga je danes potrdila duma, stopila v veljavo, manjkata še potrditev zgornjega doma parlamenta in podpis ruskega predsednika Vladimirja Putina.
Glede na spremembe zakona so kaznivi širjenje domnevnih lažnih novic o ruski vojski, diskreditacija sil in pozivi k uvajanju sankcij proti Rusiji.
Sprememba zakona zbuja strah, da bodo v Rusiji še dodatno omejili poročanje preostalih neodvisnih medijev v državi. Ruske oblasti so v preteklih dneh že blokirale več kritičnih medijev, med drugim pa je nehal delovati do Kremlja kritičen radio Eho Moskve.
O hudem bombardiranju spet poročila tudi iz mesta Žitomir na zahodu Ukrajine. Danes naj bi bilo med drugim zadeto poslopje šole.
Dpa medtem še navaja poročila o napadu na protiletalski sistem na obali Črnega morja. Ukrajinska vojska pa po poročanju BBC navaja, da se je skupina ruskih vojakov umaknila iz mornariških oporišč v Črnem morju.
Informacij sicer ni bilo mogoče neodvisno preveriti.
Slovenski zdravniki v pripravljenosti, če bo treba pomagati
Zdravniška zbornica Slovenije zbira medicinske potrebščine in sanitetni material za Ukrajino. Več kot 100 zdravnikov in zobozdravnikov pa je sporočilo, da so se pripravljeni vključiti med prostovoljce za oskrbo bolnikov na ukrajinski meji. 200 zdravnikov in zobozdravnikov pa se je javilo za pomoč pri zdravstveni oskrbi v primeru namestitve večjega števila beguncev v Sloveniji, so sporočili iz zbornice.
Janša v nagovoru Ukrajincem: Borite se za pravično stvar
Premier Janez Janša je v video nagovoru ukrajinskemu narodu poudaril, da so Ukrajinci tisti, ki so na pravi strani zgodovine in se borijo za pravično stvar. Njegov nagovor je predvajala ukrajinska televizija 24 Kanal, je danes na Twitterju objavila slovenska vlada.
Kot je še dejal Janša v video nagovoru v angleščini, se Slovenci zavedamo težav, s katerimi se sedaj soočajo Ukrajinci, in pri tem spomnil na vojno za samostojno Slovenijo leta 1991.
Premier Janša je Ukrajincem še sporočil, da s tem, ko branijo svojo državo, branijo tudi "svoje temeljne vrednote, ki so naše skupne, evropske in splošne temeljne vrednote". Z obrambo Ukrajine se po njegovih besedah borijo tudi za "vizijo naše celine, da bi bila svobodna in v miru sama s sabo".
"Vaš boj je tudi naš boj," je še dejal predsednik slovenske vlade, ki se je v video nagovoru Ukrajincem tudi zahvalil za njihova "prizadevanja, odločnost, enotnost" ter za njihov "izjemen pogum in žrtvovanje". Zagotovil jim je tudi, da njihov boj ne bo pozabljen.
"Ukrajinci niso in ne bodo ostali sami," je še dejal Janša in znova tudi potrdil solidarnost z Ukrajino ter svojo podporo takojšnji zagotovitvi jasne perspektive za hiter vstop Ukrajine v Evropsko unijo. Nagovor je končal v ukrajinščini z besedami: "Slava Ukrajini".
Zveza Nato proti območju prepovedi preletov nad Ukrajino
Članice zveze Nato nasprotujejo vzpostavitvi območja prepovedi preletov nad Ukrajino, je poudaril generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg po izrednem zasedanju zunanjih ministrov zaveznic v Bruslju. Nato noče biti neposredno vpleten v konflikt v Ukrajini, saj bi to pomenilo še več ubitih civilistov, je dejal.
Ideja o vzpostavitvi območja prepovedi preletov nad Ukrajino je danes na zasedanju bila omenjena, vendar se zaveznice strinjajo, da ne bi smelo biti zavezniških letal v zračnem prostoru nad Ukrajino niti zavezniških sil na ozemlju te države, je povedal Stoltenberg.
Edini način za zagotavljanje območja prepovedi preletov je namreč poslati Natova letala v ukrajinski zračni prostor in sestreljevati ruska letala, kar pa pomeni tveganje obsežne vojne v Evropi, ki bi vključevala več držav in prinesla še več trpljenja, je pojasnil.
K vzpostavitvi območja prepovedi preletov poziva Ukrajina. Tudi slovenski premier Janez Janša je ob začetku vojne v Ukrajini večkrat izpostavil, da bi Nato moral zapreti zračni prostor nad Ukrajino in odvzeti agresorski ruski vojski strateško prednost.
Zunanji minister Anže Logar je danes v virtualnem pogovoru s slovenskimi dopisniki v Bruslju izpostavil, da je prepoved preletov najučinkovitejši način za preprečitev bombardiranja civilnih objektov ter da je tudi ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba danes še posebej opozoril, da so njihove sile in civilisti zasuti z izstrelki iz zraka ter da se ukrajinska vojska zaradi tega veliko teže učinkovito upira ruskemu agresorju.
Zunanji ministri so po Logarjevih besedah to slišali, nadaljnja razprava pa je v rokah članic, saj da ne gre za neposreden odnos med Natom in Ukrajino, temveč za dvostranski odnos članic z Ukrajino. Na vprašanje, ali lahko pojasni, kaj konkretno je želel s tem povedati, je Logar odgovoril, da lahko le Nato skupaj zapre zračni prostor in da je generalni sekretar že nekaj časa zelo jasen, da se to ne bo zgodilo, bo pa Nato branil vsako ped zavezništva.
A v zraku so po Logarjevih besedah tudi predlogi o zaščiti humanitarnih koridorjev pred nevarnostjo napadov iz zraka oziroma zagotovitvi nemotenega prehoda beguncev in humanitarne pomoči. To so za zdaj zgolj predlogi, soglasja o tem še ni, je dejal minister in dodal, da je hotel povedati, da imajo članice glede tega različna mnenja.
Vprašanje vzpostavitve območja prepovedi preletov je danes v Bruslju komentiral tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell, ki pa je dejal le, da to ni odločitev za EU, temveč za Nato, saj je za uveljavitev takšne odločitve treba uporabiti vojaško silo.
Pahor o varnosti Slovenije in tveganem predlogu Janše
"Iz poročila Generalštaba Slovenske vojske izhaja, da je Slovenska vojska naredila viden napredek, ni pa ta napredek še dovolj za celovito delovanje v vojnih razmerah," je danes ocenil slovenski predsednik in vrhovni poveljnik Borut Pahor. Vendar pa "z vso odgovornostjo" ocenjuje, da je Slovenska vojska skupaj z drugimi silami in ob podpori ljudi sposobna ubraniti ozemeljsko celovitost in suverenost Republike Slovenije.
Borut Pahor je komentiral tudi dogajanje v Ukrajini in ocenil, da se Slovenija na rusko ogrožanje mednarodnega reda in miru s pomočjo Ukrajini in s sankcijami zoper Rusijo odziva kot aktivna članica Evropske unije in Nata, kot sestavni del zahodnega sveta.
"Že od začetka agresije poudarjam, da si moramo prizadevati za čimprejšnjo prekinitev ognja in nadaljevanje reševanja spornih vprašanj po mirni poti," je izpostavil. Hkrati pa je poudaril, da "Slovenija ni neposredno vojaško ogrožena in zaenkrat ni znakov, da bi to bila". "Vendar moramo resno in naglo poslabšanje političnih in vojaških razmer v Evropi in svetu jemati z vso resnostjo. V tem smislu bo Slovenija po potrebi sprejemala sorazmerne ukrepe," je napovedal. "Slovenija je bila in ostaja varna država," je poudaril.
Razmišljanje (premierja Janeza Janše, op. a.), da bi moral Nato nad Ukrajino vzpostaviti območje prepovedi preletov, da bi tako pomagali ukrajinskim silam v boju proti ruskim letalom, pa Borut Pahor zavrača. To bi pomenilo "vojno velikih razsežnosti" in "povsem nepredvidljiv razvoj dogodkov", je opozoril.
Ukrajina ni članica zveze Nato in zato ni razlogov za uporabo 5. člena severnoatlantske pogodbe, je še povedal. "Se bo pa Nato odzval z vsemi silami, če bi se Rusija odločila za agresijo na eno od članic Nata."
"Predloga ne podpiram. Pravno ni utemeljen, politično pa je zelo tvegan," je poudaril predsednik republike. Ponovno je obsodil rusko agresijo na Ukrajino in poudaril, da ni imela za to "nobene moralne upravičenosti".
Po besedah ministra Tonina je tudi Janša prepoved letenja označil za v tem trenutku nerealno. To da je predvsem ukrajinski predlog, kako bi bolj uravnotežili razmerje sil na terenu. Tudi v Natu ni podpore temu predlogu, je povedal minister. poudaril generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg po izrednem zasedanju zunanjih ministrov Nata v Bruslju. Nato noče biti neposredno vpleten v konflikt v Ukrajini, saj bi to pomenilo še več ubitih civilistov, je dejal.
Kmalu je prišla potrditev iz Bruslja. Članice zveze Nato nasprotujejo vzpostavitvi območja prepovedi preletov nad Ukrajino, je generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg poudaril po izrednem zasedanju zunanjih ministrov Nata. Zveza Nato noče biti neposredno vpletena v konflikt v Ukrajini, saj bi to pomenilo še več ubitih civilistov, je rekel.
Generalni sekretar Nata je sicer danes, deveti dan vojne v Ukrajini zaradi ruske invazije, ocenil, da bodo prihodnji dnevi verjetno še hujši, da bo še več smrti, trpljenja in uničenja, saj ruske sile prinašajo težje orožje in nadaljujejo napade po vsej državi.
Obsodil je rusko obstreljevanje ukrajinske jedrske elektrarne Zaporožje, ki da še potrjuje izjemno nevarnost te vojne, tudi morebitne jedrske katastrofe, in nujnost tega, da ruski predsednik Vladimir Putin to vojno takoj konča.
Opozoril je, da je namen Kremlja ustvariti interesne sfere v Evropi, zato so se zaveznice danes strinjale, da je treba okrepiti pomoč državam, kot sta Gruzija in BiH. Moldavije ni izrecno omenil, čeprav je trenutno prav tako v središču pozornosti zaradi bojazni, da bo naslednja tarča Kremlja.
Na vprašanje glede nevarnosti širitve vojne v Moldavijo je Stoltenberg izpostavil, da se tri omenjene države soočajo z različnimi tveganji, a da poskuša v vseh Rusija bodisi s političnimi pritiski bodisi z vojaško silo uveljavljati svoj vpliv.
Zaveznice bi lahko Gruziji in BiH po njegovih besedah pomagale z nadaljnjo krepitvijo zmogljivosti njunih institucij in pri izvajanju reform ter z usposabljanjem in skupnimi vajami. Končne odločitve še niso sprejeli, a obstaja široko strinjanje, da je treba državi še bolj podpreti, je dejal.
Generalni sekretar je še izpostavil, da smo soočeni z grožnjo konflikta, ki lahko traja leta, da so se Natovi odnosi z Rusijo spremenili dolgoročno in v temelju ter da je prvi nauk te vojne nujnost strateške solidarnosti in skupnega delovanja ZDA in Evrope za zagotavljanje varnosti vseh zaveznic.
Izpostavil je tudi, da je Nato močnejši kot kdaj koli ter da v odziv na rusko invazijo krepi sodelovanje s Finsko in Švedsko, ki sicer nista članici. Krepijo izmenjavo informacij in usklajevanje, obe državi sodelujeta v vseh posvetovanjih v povezavi z rusko invazijo.
"To je Putinova vojna," je še poudaril Stoltenberg ob vnovičnem pozivu ruskemu predsedniku, naj vojno ustavi. "Nato noče vojne z Rusijo," je izpostavil in dodal, da je pa zavezništvo odločeno braniti vsak centimeter zavezniškega ozemlja.
Zunanje ministre članic Nata je danes virtualno nagovoril ukrajinski zunanji minister Kuleba in vsi so mu izrazili globoko spoštovanje, je povedal generalni sekretar zavezništva.
Izrednega zasedanja se je udeležil tudi vodja slovenske diplomacije Anže Logar, ki je po navedbah MZZ udeležence obvestil o dosedanji slovenski finančni in materialni pomoči Ukrajini ter poudaril, da lahko nadaljevanje ruske agresije dodatno oslabi evropsko varnostno arhitekturo in stabilnost Evrope, vključno z Zahodnim Balkanom.
BBC svoje novinarje začasno umika iz Rusije
Zaradi zakonodaje, ki jo je danes sprejela ruska duma, britanski BBC začasno prekinja delo vseh svojih novinarjev v Rusiji, je danes sporočil direktor BBC Tim Davie. Dodal je, da nova zakonodaja, ki določa visoke kazni za širjenje domnevnih lažnih informacij o ruskih vojaških silah, kriminalizira neodvisno novinarstvo.
"Ne preostane nam drugega, kot da začasno prekinemo delo vseh novinarjev BBC News in njihovega podpornega osebja v Ruski federaciji, dokler ne ocenimo vseh posledic tega neželenega dogodka," je po poročanju BBC dejal Davie. Dodal je, da bo medij še naprej objavljal novice v ruščini zunaj Rusije.
Poudaril je še, da je zanje najpomembnejša varnost zaposlenih, zato jih ne želi izpostavljati tveganju kazenskega pregona samo zato, ker opravljajo svoje delo. Vsem novinarjem se je zahvalil za njihov pogum, odločnost in strokovnost. "Naši novinarji v Ukrajini in po svetu bodo še naprej poročali o invaziji na Ukrajino," je še poudaril Davie.
Spodnji dom ruskega parlamenta je danes sprejel zakonodajo, ki določa visoke kazni za širjenje domnevnih lažnih informacij o ruskih vojaških silah. Kršiteljem grozijo denarne kazni in do 15 let zapora. Sprememba zakona zbuja bojazen, da bodo v Rusiji še dodatno omejili poročanje preostalih neodvisnih medijev v državi.
