Četverici za umor srbskega novinarja Slavka Ćuruvije skupno sto let kazni

M.R.
05.04.2019 13:15

V Beogradu so na skupno sto let zapora obsodili četverico zaradi umora srbskega novinarja in lastnika časopisov Dnevni telegraf in Evropljanin Slavka Ćuruvije 11. aprila leta 1999.

Dodaj med priljubljene.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj.
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Slavko Ćuruvija
Reuters

Nekdanji prvi mož državne varnosti Radomir Marković je nepravnomočno obsojen na 30-letno zaporno kazen, nekdanji načelnik državne varnosti za območje Beograda Milan Radonjić je prav tako dobil 30-letno zaporno kazen, nekdanji operativec Ratko Romić ter član državne varnosti Miroslav Kurak pa sta dobila vsak po 20 let zapora. Slednji je na begu in je bil obsojen v odsotnosti. 
Četverica je bila obsojena 20 let po umoru Ćuruvije. Pritožbo lahko vložijo tako njihovi zagovorniki kot tudi tožilci, ki so zahtevali, najvišjo, 40-letno kazen za vse obsojence. Namestnik prvega tožilca za organiziran kriminal Milenko Mandić je v obtožnici zapisal, da je Ćuruvija umrl "v boju za resnico" in da ni imel nobenih možnosti za preživetje, ker je takratna oblast na čelu s Slobodanom Miloševićem v njem videla "nevarnega nasprotnika"
Obramba je obtožnico ocenila kot plod domišljije in je trdila, da tožilstvo ni dokazalo krivde. Prvoobtoženi Marković, ki je bil sicer tudi tesen Miloševićev sodelavec, pa je dejal, da je bil namen sodnega procesa ta, da bi vse slabo, kar se je zgodilo v času Miloševićeve vladavine, pripisali tajni službi in njenemu tedanjemu šefu. 
Na sodišče so ga danes pripeljali iz zapora, ker že prestaja 40-letno zaporno kazen zaradi poskusa atentata na nekdanjega prvega človeka opozicije in predsednika Srbskega gibanja obnove Vuka Draškovića in zaradi umora nekdanjega srbskega politika in Miloševićevega nasprotnika Ivana Stambolića. Slednji je bil ugrabljen in likvidiran ter pokopan na Fruški gori.
Ćuruvijo so v obdobju bombardiranja SR Jugoslavije s strani Nata ubili pred zgradbo, v kateri je stanoval. Sodni proces za njegov umor pa so začeli šele 17 let pozneje, leta 2015. Ko je bil urednik in novinar umorjen, je bila z njim tudi njegova partnerica, sicer zgodovinarka Branka Prpa, ki je bila lažje ranjena. 
Tožilstvo je v obtožnici zapisalo, da je bil umor izvršen po naročilu neznanih oseb iz najvišjih krogov oblasti. Motiv pa naj bi bila želja po omejitvi svobode medijev in ohranitev moči in oblasti, ki jo je Ćuruvija odkrito kritiziral.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.