Zoran Mijatović
Počasi - če se drvenju s 350 km/h sploh lahko tako reče - in zanesljivo se je Jorge Martin lotil zadnje, 20. dirke sezone v Barceloni in pri 26 letih osvojil prvi naslov svetovnega prvaka v kraljevski motociklistični disciplini MotoGP. Nič nista njegovemu edinemu tekmecu za lovoriko, sicer pa branilcu dveh zaporednih naslovov, Francescu Bagnaii pomagali zmagi tako na sprintu kot na klasični dirki, ko pa si je do finiša sezone Martin zagotovil 24 točk prednosti, dovolj, da bi tretjemu mestu v sprintu lahko dodal šele deveto na dirki. Pa je bil še drugič tretji. Za prvi naslov dirkača v netovarniškem moštvu po letu 2001 (Valentino Rossi) in za sladko maščevanje tovarniški ekipi Ducatija, ki ga za naslednjo sezono ni želela angažirati in je raje izbrala Marca Marqueza. Martin bo tako slovito številko ena na dirkalniku odnesel iz zasebnega moštva Ducatija (Pramac) k tovarniški ekipi Aprilie, kjer bo nadomestil Aleixa Espargaroja, ki je za slovo od kariere španskemu rojaku pomagal pri narekovanju tempa v kvalifikacijah.
"V zadnjih krogih nisem mogel dirkati, pomalem sem začel jokati"
"Ne vem, kaj naj rečem, sem v šoku. To je za vse moje ljudi, za mojo družino in vse, ki me podpirajo. V zadnjih krogih nisem mogel dirkati, pomalem sem začel jokati, bila je zelo čustvena dirka. Pot do tega uspeha je bila zelo dolga, polna padcev in hudih poškodb," so takoj po življenjskem uspehu, kakršnega je lani Martin proti Bagnaii zapravil na zadnji dirki, izbruhnile na plan vse emocije. Ja, če bi iskali najbolj polomljenega dirkača v karavani, bi bil Martin v najožjem izboru. Poškodb se je neuspešno otepal, še preden je leta 2016 prišel v Moto3, najnižji razred svetovnega prvenstva. Kot prvak pokala Red Bullovih začetnikov, v katerem je premagal kasnejšega svetovnega prvaka MotoGP 2020 Joana Mira, si je v Moto3 prislužil sedež pri Mahindri. In uganite, kdo je bil njegov moštveni kolega? Prav Bagnaia, še en bodoči svetovni prvak v MotoGP (2022, 2023)! In medtem ko je slednji takrat v Moto3 že običajno stal na odru za zmagovalce, je Španec običajno - zaključil v pesku.
Šele 2017, ko je Bagnaia prestopil razred višje, v Moto2, je Martin prišel do prve zmage, leta 2018 še do naslova prvaka pred še vedno aktualnima tekmecema tudi v MotoGP Fabiom di Giannantoniem in Marcom Bezzechijem. Medtem ko sta oba Italijana, tako kot Bagnaia, del dirkaške akademije Valentina Rossija, kar je imelo določen vpliv na nadaljevanje kariere (pri prav tako italijanskem Ducatiju), je nad Martinom bdel Red Bull, glavni sponzor KTM-a. Slednji je Martina potegnil v Moto2, a skupnega naslova prvaka tudi zaradi okužbe s koronavirusom leta 2020 niso dočakali.
Leta 2021 je Martin z ekipo Pramac Ducati stopil še stopničko višje, v MotoGP. Obetaven začetek sezone sta presekala hud padec na Portugalskem in zlom osmih kosti, čemur je sledilo poldrugo leto povprečnih rezultatov. Tovarniška ekipa Ducatija se je tako odločila, da bo v 2023 in 2024 zanje dirkal Enea Bastianini. Kot bi "Martinatorja" dodatno motivirali, je naenkrat postal glavni kandidat za naslov prvaka. Lani mu je na zadnji dirki (tudi dobesedno) spodrsnilo, letos pa, ob novem motivu, odločitvi Ducatija za Marqueza, več ne. Najbrž jim bo v Bologni malo žal, da se številka ena seli k domačim rivalom v Benetke.
