"Drži, Trumpova zmaga bo tudi v Sloveniji opogumila like, ki bi ljudem radi kukali v spalnico, ženskam določali, kaj smejo delati s svojimi telesi, in otrokom predpisovali javni morali primerno literaturo. Pri čemer so ti liki že zdaj precej glasni. A ravno zato je na vseh ostalih članih političnega razreda, da se temu postavijo po robu. Po možnosti tako, da pri tem upoštevajo tudi pomisleke in skrbi vseh tistih skupin in posameznikov (tako progresivnih kot konservativnih), ki se morda ne strinjajo s čisto vsakim vidikom današnje družbe, pa vendarle stremijo k njenemu izboljšanju in ne k demontaži.
Kljub vsemu pa velika oranžna vrnitev v Ovalno pisarno predstavlja neke vrste priložnost tudi za Slovenijo. Pa ne le v smislu vica, ki te dni kroži po internetih in pravi, da če se zakonca Trump ločita, Slovenija dobi pol Amerike. Pred dobrima dvema tednoma se je premier Golob srečal s predsednikom Bidnom, v zahvalo za slovensko sodelovanje pri izročitvi dveh ruskih vohunov in veliki izmenjavi zapornikov med ZDA in Rusijo. Mediji so bili, upravičeno, polni ugotovitev, da je to prvič po 18 letih, da je ameriški predsednik sprejel predstavnika slovenske politične vrhuške. Pa tudi, da je tak obisk tako stvar prestiža kot tudi dejanskega tesnejšega sodelovanja med državama.
Po drugi strani pa praktično ni bilo slovenskega medija, ki v preteklih dneh ni omenil, da je predsednica države Nataša Pirc Musar v času svoje odvetniške prakse med kliente štela tudi Melanio Trump. Kar seveda odpira posebne vrste kanal do Bele hiše. Ali bo uporaben (in uporabljan), je ta hip nemogoče reči. A dejstvo je, da je edinstven. Že tako očitno rivalstvo med predsedničinim in premierjevim uradom bo tako na zunanjepolitičnem prizorišču dobilo nov pospešek. Tekma za to, kdo od obeh se bo prvi srečal s Trumpom, se lahko začne. Najzabavnejše bo, če bo to prvi uspelo Marti Kos."