(IZ ŠTAJERCA) Mariborčan Nejc Najdič je na dobri poti do vrhunskega odbojkarja

Nejc Najdič je naprej kot otrok treniral tenis pri Teniškemu klubu Branik v Ljudskem vrtu. Ko je obiskoval tretji razred OŠ Bojana Ilicha, pa je v popoldanskih urah začel trenirati odbojko pod vodstvom nekdanjega odličnega odbojkarja in sedaj trenerja Petra Možiča. "Odbojka me je vedno bolj privlačila, še posebno, ko sem se ogrel zanjo kot igralec ekipe male odbojke in pozneje ekipe dečkov, kjer je ob Možiču za moj razvoj nekaj časa skrbel trener Alen Krajnc. Pozneje sem se pridružil kadetski ekipi Odbojkarskega kluba Maribor in ob trdem delu hitro napredoval, tako da sem bil kot štirinajstletnik, daleč najmlajši med vsemi, povabljen v kadetsko reprezentanco Slovenije za igralce do 17 let. V njej naj bi zaigral kot sprejemalec, toda selektor Iztok Kšela me je postavil na igralno mesto podajalca. Hitro sem se vživel v novo vlogo," svojo pot razlaga Nejc. Z omenjeno reprezentanco je nato lani osvojil naslov prvaka lige Mevza in nato v Zadru še naslov evropskega prvaka. "To si štejem za velik uspeh. Sedaj sem član reprezentance do 20 let," je dodal.

Vzornika ima doma in v Argentini

Leta 2006 rojeni Nejc Najdič je dijak drugega letnika športnega razreda II. gimnazije Maribor, visok 196 centimetrov. "V copatih," pripomni smeje. Od lani trenira s člansko ekipo OK Merkur. "Zelo vesel in tudi ponosen sem bil, ko me je trener Sebastijan Škorc povabil v člansko vrsto. S tem mi je na široko odprl vrata za igralsko napredovanje in zorenje, saj so treningi zelo kakovostni. Včasih treniram tudi po dvakrat na dan. Je naporno, a če želim napredovati, druge poti ni," se zaveda Nejc, ki se odlično počuti med starejšimi soigralci, vse pogosteje pa dobiva priložnost za igro.

"Sem šele na začetku poti, ki jo želim prehoditi, v vseh prvinah odbojkarske igre se moram še veliko učiti, igralno mesto podajalca je zelo pomembno, saj se od njega začnejo domala vse akcije. Podajalec mora imeti dober pregled nad igro in dober občutek za igro, predvsem pa morajo biti njegove podaje raznovrstne in natančne, da napadalci lahko dosežejo točke," doda mladi odbojkar, ki ima vzornika, kako igrati kot podajalec, kar doma. "Oče je bil vrhunski podajalec, tudi sestra je odlična podajalka, imata veliko izkušenj in mi z nasveti pomagata na moji odbojkarski poti. Odbojka doma ni na vsakodnevnem meniju, se pa o njej pogovarjamo ob spremljanju tekem po televiziji. Rad bi se zgledoval po argentinskem podajalcu Lucianu De Ceccu, ki ima poseben, svojevrsten slog igre, ne podaja po 'pravilih', ampak s podajami velikokrat prelisiči tekmeca na drugi strani mreže."

Nekoč bi igral v italijanski ligi

Naš sogovornik je zadovoljen, da v ekipi Merkurja Maribor dobiva vse več priložnosti za dokazovanje. Še zlasti na tekmah lige Mevza. "Trdo treniram in se trudim, da znanje, pridobljeno na treningih, prenesem na tekme. Liga Mevza je pravšnja za pridobivanje izkušenj. V državnem prvenstvu igram manj, a si tega ne ženem k srcu, imam šele 16 let in moj čas šele prihaja. Upam, da se bom počasi ustalil v ekipi in z njo skušal doseči odmeven rezultat v državnem prvenstvu. Merkur je leta 2021 osvojil naslov prvaka, težko bo ponoviti dosežek, saj imata naša glavna tekmeca Calcit Kamnik in zlasti ACH Ljubljana občutno višja proračuna od našega kluba in kupujeta odlične tujce. ACH je težko premagljiv, je pa premagljiv Calcit, in če se bo prvi del državnega prvenstva končal, kot si želimo, bo v polfinalu naš tekmec prav Calcit," meni Nejc Najdič.

Še en odlični odbojkar iz Maribora Rok Možič, ki je 17. januarja dopolnil 20 let, že drugo leto imenitno igra v elitni italijanski ligi. Da bi sam nekoč igral v njej, si želi tudi Nejc Najdič. "Pot do uresničitve moje želje bo trnova. Najprej se moram dokazati v članski ekipi Merkurja, si nato izboriti mesto v reprezentanci in končati srednjo šolo, šele nato bom razmišljal o naslednjem koraku na svoji odbojkarski poti. Ne izključujem, da bi vmes kakšno sezono igral za ACH Volley, saj je ta klub bil in je odskočna deska za številne slovenske odbojkarje pred odhodom v tujino. Upam, da bom šel po poti svojega prijatelja Roka Možiča."