Timotej Milanov
Predstavniki kmetijskih organizacij so prekinili pogajanja z vlado, ki so se začela po opozorilnem protestu kmetov 23. marca. Poleg tega, da niso bili zadovoljni z vladnimi predlogi za rešitev njihovih težav, je bila za prekinitev pogajanj odločilna nedavna poteza koalicije - predlog novele zakona o zaščiti živali, ki so ga koalicijski poslanci prejšnji petek vložili v zakonodajni postopek.
Preprečiti grozodejstva in zanemarjanja
Prvopodpisana pod predlog novele, poslanka Socialnih demokratov Meira Hot, je ob vložitvi predloga med drugim povedala, je namen novele zaščita živali tudi v praksi, ne le na papirju: "Da v največji možni meri preprečimo grozodejstva, zlorabe mučenja in zanemarjanja živali, ki so žal še vedno del vsakdanjika. Konji, ki se utapljajo v lastnih iztrebkih v gnoju. Krave, pri katerih je obdukcija pokazala, da so jedle plastiko in folijo, tako sestradane so bile. Življenje psa na verigi, kratki en meter, z ranami od bodičastih ovratnic, z zajedavci, ki ga požrejo od znotraj navzven." Pri tem je med drugim citirala izjave enega od inšpektorjev, ki je zapisal, da ni mogoče, da bi lahko imeli pod stalnim nadzorom od 29 do 30 tisoč rejcev v državi. Novela je bila po njenih besedah pripravljena v sodelovanju s prostovoljci in društvi, ki se ukvarjajo z zaščito živali. "Zaradi njih imajo danes poniji lepše življenje. Zaradi njih imajo danes kužki primeren prostor za gibanje." Pri tem je še povedala, da predlog novele ni napad na rejce in kmete: "Večina nam je lahko v resnici izjemno dober zgled, kajti na splošno dobro skrbijo za živali. A žal so med nami še vedno posamezniki, ki držijo živali na verigah celo življenje, jih zapirajo v premajhne prostore … živalim povzročajo nepotrebno trpljenje."
Odstopili od pogajanj in napovedali nov protest
Po besedah Antona Medveda, predsednika Sindikata kmetov Slovenije, ki je organiziral marčevski protest kmetov, se kmetje ne udeležujejo več sestankov na pristojnih ministrstvih, potem ko so v začetku aprila po srečanju s predsednikom vlade Robertom Golobom in kmetijsko ministrico Ireno Šinko napovedali tritedensko zamrznitev protestnih aktivnosti, da bi skupaj z vladno stranjo poiskali rešitve za njihove težave. Gradivo, ki so ga tam prejeli, kot pravi, ne ustreza njihovim zahtevam ter ne ponuja konkretnih rešitev. "Uredba o Naturi 2000 in druge habitatne direktive z vsemi omejitvami in zahtevami za kmete ostajajo. Podane rešitve za okoljsko občutljivo trajno travinje niso sprejemljive. Zahteve, ki izhajajo iz pogojenosti, ostajajo. Davčna bremena za območje z omejenimi dejavniki (OMD) niso nič lažja," pravi Medved, ki dodaja, da ne gre za zahteve Bruslja, temveč države. Zato ponovno zaganjajo stavkovne aktivnosti, že naslednji torek, 25. aprila, bo v Ljubljani nov protest kmetov. Na ministrstvu za kmetijstvo pravijo, da sami od dogovora niso odstopili in da so njihova vrata pogajalski skupini kmetov še vedno odprta: "Je pa nenavadno, da se pogajalski partnerji ne držijo dogovora in niso vztrajali pri nadaljnjem iskanju skupnih rešitev, ki bi bili na koncu koristni za kmete in podeželje."
Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič meni, da je koalicija s tem pokazala izjemno visoko stopnjo družbene zavesti: "In zavedanja, da na tem svetu nismo sami. Da smo živalim omejili življenjski prostor in da smo jim tudi odvzeli svobodo. Zato se zavedamo, da mora biti življenje živali kakovostno, brez trpljenja in bolečin, ena od prioritet nas kot ljudi, ki smo za to najbolj odgovorni."
Veterinarska zbornica: To je degradacija stroke
V Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) ocenjujejo, da je predlog popolnoma neprimeren, in opozarjajo, da novela ni bila usklajena s stroko. Najbolj sporna novost v noveli je za KGZS uvedba pooblaščenih svetovalcev za zaščito živali. Po predlogu bo moral imeti kandidat za pooblaščenega svetovalca najmanj srednješolsko izobrazbo, pred tem bo moral biti najmanj tri leta aktiven član nevladne organizacije, ki deluje na področju zaščite živali. Za pridobitev naziva pa bo moral opraviti 40-urni tečaj.
Tudi v Veterinarski zbornici Slovenije opozarjajo, da je bil predlog novele zakona pripravljen brez sodelovanja veterinarske stroke, kar po mnenju zbornice pomeni njeno degradacijo. "Nesprejemljivo je, da bi pooblaščeni svetovalci za dobrobit živali, z zahtevano dokončano srednjo šolo in opravljenim 40-urnim tečajem, presojali o delu uradnih veterinarjev, ki se za opravljanje delovnih nalog izobražujejo ter usposabljajo najmanj enajst let," pravijo v zbornici, kjer pojasnjujejo, da morajo veterinarji za to delo opraviti šestletni magistrski študijski program in imeti najmanj pet let delovnih izkušenj.
Lahko bodo fotografirali in prijavljali
Kmete še posebej moti, da bodo lahko pooblaščen svetovalec pri skrbniku živali, pri katerem bo zaznal nepravilno ravnanje, to tudi fotografiral in ga pozval k pravilnemu ravnanju. Po njihovem mnenju stopanje na zasebno posest in fotografiranje pomeni hud poseg v zasebnost. "Glede na hitro usposobljene svetovalce in aktivistično držo nekaterih društev za zaščito živali je upravičena skrb, da bodo pogosta prekoračena pooblastila in tudi neutemeljeno poseganje v zasebno sfero skrbnika živali." Za KGZS je sporno tudi to, da bodo lahko zbrani dokazi pooblaščenih svetovalcev uporabljeni v uradnih inšpekcijskih postopkih. Kot poudarjajo, za zbiranje dokazov veljajo natančna pravila, potrebna pa je tudi ustrezna usposobljenost, po novem pa bi bilo na hitro izobraženemu posamezniku omogočeno zbiranje dokazov, ki se bodo kasneje skupaj z njegovimi subjektivnimi opažanji uporabili v uradnih postopkih. "Nesprejemljivo je, da bo nekdo s 40-urnim tečajem nad pooblaščenimi osebami, ki se bodo morale celo zagovarjati pred njim. Predlagana novela uzakonja ovaduštvo," meni predsednik KGZS Roman Žveglič.
Golob: Hiter odstop kmetov daje slutiti druge interese
"Tako hiter odhod s pogajanj daje misliti, da je morda zadaj kaj drugega, in to politika, ne pa dejansko interes, v tem primeru kmetijstva. A čas bo pokazal, kaj je res zadaj," je po poročanju Slovenske tiskovne agencije potezo kmetov komentiral predsednik vlade Robert Golob. Poleg tega je Golob ministra za naravne vire in prostor Uroša Brežana, ki je minuli teden podpisal odločbo z dovoljenjem za odvzem 230 rjavih medvedov iz narave, pozval, naj vse odločbe na to temo zamrzne, saj da bo vlada to vprašanje ponovno preučila. Glede zakona o zaščiti živali pa je Golob povedal, da imajo sosednje države na področju zaščite živali bistveno bolj stroge ukrepe kot Slovenija. "Mislim, da je čas, da se Slovenija na tem področju pridruži civilizirani Evropi ali vsaj svojim sosedam," še navaja STA.
Predlog novele med drugim določa, da bo pooblaščeni svetovalec v primeru suma mučenja živali, ko je ogroženo življenje živali, o tem nemudoma obvestil pristojni organ za veterinarstvo, ta pa bo svetovalca nazaj obvestil o ugotovitvah in nadaljnjih ukrepih. A tu se zadeva ne konča, saj bo lahko pooblaščeni svetovalec, če se ne bo strinjal z ugotovitvami pristojnega organa za veterinarstvo, zahteval ponovno presojo ugotovitev, ki jo bo izvedla tričlanska komisija upravnega organa za veterinarstvo. "Gre za nezaupanje v pristojne državne institucije, saj bi v tem primeru laik zahteval ponovno presojo strokovnjaka pri tričlanski komisiji," menijo v KGZS.
Medved: To je bila kaplja čez rob
Predlog novele je po besedah predsednika Sindikata kmetov Slovenije Antona Medveda močno ponižal slovenske kmete in je bil kaplja čez rob. Kmetje, pravi, ostro obsojajo kakršnokoli mučenje živali: "Vendar je popolnoma nesprejemljivo in nedopustno, da bi živinorejske kmetije postale poligon za izživljanje tako imenovanih aktivistov, pooblaščenih svetovalcev za zaščito živali."
Žveglič meni, da se predlog norčuje iz stroke in slovenskih rejcev. Tudi sam izpostavlja, da kmetje obsojajo nehumano delovanje z živalmi. Kmetije, kjer pa pride do tovrstnih primerov, pa mora po njegovem mnenju poleg veterinarske obiskati tudi socialna služba: "In ljudje, ki imajo znanje za psihosocialno pomoč. Vdora na naše kmetije, ignoriranje biovarnosti in zaščite rejnih živali, neznanja s tega področja ne moremo dopustiti. Proti temu zakonu se bomo borili na vse načine in z vsemi možnimi postopki." Z zakonom, ki nalaga Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin financiranje izobraževanja pooblaščenih svetovalcev, bi po mnenju Žvegliča največ izgubili potrošniki: "Kajti denarja bo potem zmanjkalo za tisto, za kar je uprava najbolj zadolžena - da nadzoruje kakovost živil."
Označevanje mačk in privezovanje psov
Nejevoljo kmetov sprožajo tudi predlagane rešitve v zakonu glede označevanja mačk in privezovanja psov, te namreč predvidevajo uveljavitev obveznega označevanja mačk in popolno prepoved privezovanja psov. "Kmečko dvorišče je poseben prostor, na katerem so tradicionalno prisotne mačke, tudi potepuške, nad katerimi ni mogoče imeti nadzora, zato čipiranje v tem primeru ni smiselno. Prav tako to za kmeta pomeni visok strošek," so še zapisali v KGZS, kjer menijo, da je posebnost kmečkih dvorišč treba upoštevati tudi pri prepovedi privezovanja psov. "Pogosto imajo privezani psi zelo dolge verige in s tem veliko možnost gibanja, saj imajo kmetije navadno velika dvorišča. Privezovanje je včasih nujno zaradi aktivnosti na kmetiji." Sami menijo, da je treba določiti jasna merila in pogoje glede površine za gibanje in ne v celoti prepovedati privezovanje psov.
Na ministrstvu za kmetijstvo predloga zakona ne komentirajo, ker da gre za predlog koalicijskih poslancev in ne ministrstva. Zakon pa bi lahko še bolj razvnel razgreto politično ozračje. V največji opozicijski stranki SDS menijo, da bi moralo glede na številne vsebinske pripombe in dileme že pred vložitvijo zakona priti do širše javne razprave: "Absolutno podpiramo prizadevanja za zaščito živali, a v mejah zdravega razuma."
