Mitja Sagaj
Da je vodik pomemben dejavnik evropskih prizadevanj za razogljičenje energije in prometa, ki bo članicam EU pomagal doseči zastavljene podnebne cilje, bo pa zato treba okrepiti aktivnosti na tem področju, ključno pa bo tudi čezmejno sodelovanje, je povzetek sporočil, ki so jih na včerajšnjem Slovensko-nemškem dnevu vodika v Ljubljani podali številni domači in tuji gostje, poznavalci razmer in strokovnjaki na tem področju.
Zaradi visokih cen energentov, ki so prizadeli predvsem Evropo, je evropska proizvodnja materialov postala nekonkurenčna, je poudarila Nahtigalova. To še zlasti velja za Slovenijo, ki je druga najbolj industrializirana država v Evropi, kajti industrija v Sloveniji predstavlja kar 26 odstotkov BDP. Zato si po njenih besedah ne moremo privoščiti, da bi to industrijo izgubili, hkrati pa je pritisk ponudbe materialov iz tretjih držav vse večji, ima pa tamkajšnja proizvodnja precej večji ogljični odtis, je dejala generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal na dogodku, ki so ga organizirale GZS, Slovensko-nemška gospodarska zbornica in nemško veleposlaništvo v Ljubljani. Osnovno vodilo po njenem prepričanju mora biti zanesljiva in cenovno konkurenčna oskrba z nizkoogljično energijo, kar pa bomo dosegli s povečanjem deleža obnovljivih virov energije, kot sta sonce in veter, ki ju že danes uporabljamo za proizvodnjo zelenega vodika, ki ima velik potencial.
Nujna samozadostnost in več zelene energije
"Geostrateške razmere od nas zahtevajo, da se še odločneje in hitreje podamo na pot nizkoogljičnega krožnega gospodarstva oziroma v zeleni prehod. Da bi to dosegli, potrebujemo energetsko samozadostnost in večji delež zelene energije, med katere sodi zeleni vodik," je poudarila direktorica GZS. Ob tem je še dodala, da GZS trenutno podpira več projektov na področju vodikovih tehnologij, med njimi projekt Vodikova dolina severnega Jadrana in Mala zasavska vodikova dolina, s Tehnološkim parkom Ljubljana pa so pravkar pričeli projekt izvedbe promocijskega vertikalnega pospeševalnika na področju vodikovih tehnologij, ki ga sofinancirata Slovenski podjetniški sklad in Evropski sklad za regionalni razvoj.
Vodikove tehnologije ustvarjajo nove poslovne priložnosti
in večjo konkurenčnost
Da bodo vodikove tehnologije pomagale pri razogličenju proizvodnje energije v Sloveniji, je izpostavil minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič. Prepričan je, da je treba za razvoj tehnologij začeti razpravljati o večjih demoprojektih, za katere je Slovenija kot majhna država dober prostor. Minister ni pozabil spomniti, da tehnologija še zmeraj ni povsem pripravljena, predvsem pa, da je še vedno predraga, a po njegovem mnenju imamo dovolj časa, da jo pripravimo.
Mag. Tina Seršen, državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energetiko, pa je izpostavila problem družbene sprejemljivosti novih tehnologij, saj številne civilne iniciative zavračajo projekte proizvodnje energije iz obnovljivih virov, kot so vetrne in sončne elektrarne, zato je treba te tehnologije, vključno z vodikovo, približati javnosti in doseči družbeni konsenz. Minister Papič je še poudaril, da tehnologija vodika veliko obeta tudi zaradi možnosti shranjevanja energije, česar druge oblike zelene proizvodnje elektrike ne omogočajo.
Slovenija brez strategije na področju vodika
Tudi po mnenju nemške veleposlanice v Sloveniji Natalie Kauther zeleni vodik predstavlja energijo prihodnosti, zato je nemška vlada pripravila okvir za krepitev proizvodnje vodika. Presenetila je s podatkom, da je Nemčija od leta 2021 v 62 projektov, povezanih z vodikovimi tehnologijami, vložila 8 milijard evrov. Nemčija in Slovenija sta po njenem prepričanju na podobni poti, kar zadeva vodik, meni pa, da bomo lahko le s sodelovanjem dosegli potreben energetski prehod in reformo industrije. Da si državi lahko pomagata na področju vodika in pri doseganju ciljev ogljične nevtralnosti, je dejala predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice Dagmar von Bohnstein. Slovenija sicer v primerjavi z Nemčijo nima samostojne strategije na področju vodika, kar predvsem industrija in razvojnoraziskovalne institucije prepoznavajo kot pomanjkljivost.
Vodik je široko uporabna tehnologija, ne le v proizvodnji električne energije, ampak tudi v industriji za proizvodnjo materialov, predvsem steklo je bilo izpostavljeno, pa v transportu, kjer imamo vozila, ki jih poganja vodik. Ne le, da bi morali zaradi okoljevarstvenih zahtev omejevati industrijo, vodik lahko po mnenju govorcev celo omogoči razcvet težke industrije ob sočasnem zmanjšanju ogljičnega odtisa. "Za razogljičenje železarske in dela kemične industrije nimamo druge tehnologije, kot je vodik," je poudaril Stefan Wenzel z nemškega ministrstva za gospodarske zadeve in podnebne ukrepe. Vodikove tehnologije ustvarjajo nove poslovne priložnosti in večjo konkurenčnost gospodarstva.
Tehnologija - čeprav je še v povoju, cena vodika kot energenta pa še nekonkurenčna - je še najlažji del uporabe vodika v prihodnosti, veliko večji izziv predstavlja infrastruktura, ki je ključna za povezavo proizvodnje vodika s končnimi uporabniki. Vodik prinaša tudi številna nova delovna mesta, v Evropi več kot pet milijonov v prihodnjih desetletjih.
