Varnostni strokovnjak o prijetju ruskih vohunov: Morali so imeti zelo trdne dokaze, da so se odločili za aretacijo

Luka Mlakar Luka Mlakar
30.01.2023 14:52

Argentinska državljana, ki so ju zaradi vohunjenja za Rusijo pridržali v Ljubljani, sta poskušala zbirati informacije o delovanju Slovenije na obrambnem področju, ocenjuje varnostni strokovnjak Boštjan Perne.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Stavba Lesnine na Parmovi ulici v Ljubljani, kjer sta delovala ruska vohuna.
Robert Balen

V javnosti močno odmeva razkritje, da je Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova) v Ljubljani odkrila in v sodelovanju z Nacionalnim preiskovalnim uradom (NPU) prijela dva tuja državljana, ki sta obdolžena vohunjenja za Rusijo. Osumljencema za kaznivi dejanji vohunstva in overitve lažne vsebine skupaj grozi do osem let zapora, sta poročala Delo in Siol. Na Sovi konkretne zadeve ne komentirajo, ker gre za tajne podatke, neuradno pa naj bi vohuna odkrili s pomočjo tujih obveščevalcev. Po poročanju N1 se omenja nemška BND, omenjeni portal pa poroča, da naj bi vohunoma pomagal tudi slovenski državljan, ki pa naj ne bi bil v priporu. Omenjene informacije smo poskušali preveriti na policiji, a nam na naše vprašanje niso konkretno odgovorili.

Računalniško podjetje in galerija sta bila samo krinka

Po poročanju portala 24ur.com sta se argentinska državljana v Sloveniji predstavljala kot 38-letna Maria Rosa Mayer Munos in Ludwig Gisch. Delala naj bi bodisi za rusko vojaško obveščevalno službo (GRU) bodisi za rusko zunanjo obveščevalno službo (SVR). Zadnja leta sta živela na obrobju Ljubljane, skupaj z otroki sta živela mirno življenje, predstavljala sta se kot podjetnika. V poslovni stavbi Lesnine na Parmovi ulici v Ljubljani sta imela dve podjetji, in sicer umetniško galerijo Art Gallery 5'14, ki sta jo odprla leta 2018, in računalniško podjetje DSM&IT, ki je bilo registrirano od leta 2017. Kot direktorica galerije je bila navedena Mayer Munos, kot direktor IT-podjetja pa Gisch. Kot je razvidno iz javno dostopnih podatkov, je imela galerija ob koncu leta 2021 za 25 tisoč evrov, IT-podjetje pa za približno 44 tisoč evrov prihodkov, predlansko leto pa sta obe podjetji zaključili z dobičkom.

Strokovnjak za varnostna vprašanja in nekdanji direktor obveščevalno-varnostne službe (OVS) ministrstva za obrambo Boštjan Perne pojasnjuje, da tuje obveščevalne službe ves čas delujejo na območju Slovenije: "To je normalno, je pa pozornost javnosti upravičena, ker ne poznam primera, da bi se odločili za aretacijo tovrstnihposameznikov, recimo temu vohunov, po 358. členu kazenskega zakonika, ki govori o tako imenovanem vohunstvu. To kaže predvsem na to, da je Sova, ki je vodila te postopke, morala imeti precej trdne dokaze, da so se odločili za aretacijo." Ob tem se postavlja tudi vprašanje, ali je Sova v omenjenem primeru sama pridobila podatke o ruskih vohunih ali je informacijo dobila od katere izmed tujih obveščevalnih služb. Kot je dejal Perne, gre pri tem precej zanesljivo za mednarodno sodelovanje, glede na to, da je do prijetja vohunov prišlo pred skoraj dvema mesecema, pa je prepričan, da se je vlada na to že odzvala s tem, da je podala nadaljnje usmeritve Sovi in OVS.

"Kako bo to izpadlo na sodišču, res težko sodim"

Perne izpostavlja, da so ruske obveščevalne službe zaradi ruske vojaške invazije na Ukrajino v zadnjem obdobju verjetno zelo povečale intenziteto dela zlasti v državah, ki so članice zveze Nato: "GRU je ruska vojaška obveščevalna služba, poleg nje pa delujeta še FSB in SVR. Prva je bolj notranje, druga bolj zunanjeusmerjena, GRU pa naj bi bila bolj osredotočena na vojaške zadeve. Vse tri pa zbirajo informacije, ki so pomembne za Rusijo." Slovenija po njegovih navedbah za ruske obveščevalce ni prioriteta v smislu nacionalne države, je pa verjetno zanje zelo zanimiva kot zaveznica in članica Nata. Perne pojasnjuje, da omenjenega primera ne pozna, ocenjuje pa, da sta Mayer Munos in Gisch poskušala zbirati podatki o delovanju Slovenije na obrambnem področju, ne nujno samo glede vojske, ampak tudi glede obrambne politike, na primer v povezavi s slovenskimi vojaškimi donacijami Ukrajini, ali pa sta zbirala informacije, ki so vezane izključno na zvezo Nato.

Po oceni Boštjana Perneta bo v nadaljevanju na preizkušnji sodni sistem.
Timotej Milanov

Na vprašanje, kako zahtevno je odkrivanje tovrstnih vohunov za protiobveščevalne službe, pa odgovarja, da se vsak tuji agent trudi, da ga ne bi odkrili. "Ampak da zbereš toliko dokazov, da lahko izvedeš aretacijo, mora biti v ozadju ogromno dela. Dokazi morajo biti trdni, kar pomeni, da so jih morali ujeti pri tem, ko sta zbirala informacije, torej s tako imenovanim 'signal intelligence' oziroma s prisluhi, ali pa ko sta v živo sodelovala z nekom in dobila neke dokumente." Po njegovem mnenju bo v nadaljevanju na preizkušnji slovenski sodni sistem. Ker tovrstna sodna praksa pri nas ne obstaja, bo sojenje vohunoma precedenčni primer: "Če bosta domnevna vohuna oproščena, potem bo to vsaj zoprno, če ne kaj drugega. Mislim pa, da je tožilstvo, ki je usmerjalo ta postopek, moralo res poskrbeti za to, da so dokazi zadostni. Kako bo to izpadlo na sodišču, pa res težko sodim." S tožilstva so sporočili, da zaradi kaznivega dejanja vohunstva v preteklosti niso obravnavali še nikogar.

Aretacije ruskih vohunov tudi drugod po Evropi

O razkritjih ruskih tajnih agentov in sodelavcev ruskih obveščevalnih služb so nedavno poročali iz več evropskih držav. Britanski časnik Guardian je oktobra lani poročal, da so na Norveškem zaradi vohunjenja za Rusijo aretirali brazilskega raziskovalca, ki je bil v resnici častnik ruske obveščevalne službe. Omenjeni britanski časnik je konec lanskega leta poročal, da so švedske oblasti aretirale par iz predmestja Stockholma, ki je za Rusijo več kot deset let zbiral podatke o Švedski in ZDA. Iz Nizozemske pa so lani poleti poročali, da se je ruski vohun s ponarejenim brazilskim potnim listom poskušal infiltrirati v Mednarodno kazensko sodišče v Haagu, ki je takrat že začel preiskovati ruske vojne zločine v Ukrajini.

Perne se strinja z oceno, da vojaški konflikt v Ukrajini že sam po sebi generira obveščevalno in protiobveščevalno dejavnost. "Ta obveščevalno-protiobveščevalna specialna vojna je trenutno seveda najbolj intenzivna v Ukrajini, kjer se dogaja vojna, ni pa nič manj oziroma je prav tako zelo pomembna v zaledju, v našem primeru v prostoru EU in članic Nata, kjer seveda Rusi poskušajo pridobiti ključne informacije o poteku vojne. Na drugi strani pa vse pomembne informacije o Rusiji, njenih namenih, moči vojske in novih orožjih, seveda zbirajo tudi zavezniške službe," dodaja varnostni strokovnjak, ki v prihodnosti pričakuje intenziviranje obveščevalne in protiobveščevalne dejavnosti.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta