Ugodju dajemo prednost pred nižjimi stroški

V kolikšni meri so slovenska gospodinjstva energetsko učinkovita, razkriva Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije (REUS). Letošnja, jubilejna deseta, je po besedah direktorja družbe Informa Echo in vodje projekta REUS Rajka Dolinška pokazala, da je od 1002 anketiranih gospodinjstev 77 odstotkov ozaveščenih o učinkoviti rabi in obnovljivih virih energije, kar je približno toliko kot pred dvema letoma. Med ozaveščene sodita tako imenovani aktivna in skeptična kategorija gospodinjstev, med neozaveščene pa pasivna gospodinjstva.
Med aktivna gospodinjstva spadajo tisti, ki so najbolj ekološko ozaveščeni in svoja prepričanja prenašajo tudi v prakso. V največji meri se od pasivnih in skeptičnih gospodinjstev razlikujejo po tem, da jim ni vseeno za okolje. V segment skeptičnih gospodinjstev spadajo tista, ki so dobro seznanjena z okoljsko problematiko in delujejo ekološko po svojih najboljših močeh. Strinjajo se, da lahko kljub vsemu njihovo gospodinjstvo veliko prispeva k učinkovitejši rabi energije, vendar menijo, da je ekološka ozaveščenost modni trend in da je reševanje planeta Zemlja le še ena v vrsti mnogih človeških zablod.

Po informacije na splet

"Glede na visok delež ozaveščenih gospodinjstev zaključujem, da smo Slovenci dokaj učinkoviti pri ravnanju z energijo. A kljub temu je tudi pri aktivnih in skeptičnih gospodinjstvih treba še naprej dvigovati raven učinkovitosti ravnanja z energijo. Zaskrbljujoče je predvsem to, da se delež neozaveščenih gospodinjstev v zadnjih štirih letih ni bistveno spremenil," je na predstavitvi rezultatov poudaril Dolinšek in dodal, da o učinkoviti rabi energije razmišlja 82 odstotkov gospodinjstev, kar je devet odstotkov manj kot pred dvema letoma. Tovrstne podatke najpogosteje iščejo na spletu (93 odstotkov), nato pri dobaviteljih opreme in pri energetskih svetovalcih mreže ENSVET v okviru Eko sklada.
V raziskavi, ki jo je izvedla agencija Informa Echo skupaj s Centrom za energetsko učinkovitost, Gradbenim inštitutom ZRMK, statističnim uradom in raziskovalno agencijo IPSOS, so med drugim pod drobnogled vzeli glavne vire energije za ogrevanje. Na prvem mestu ostajajo drva, uporablja jih 32 odstotkov v raziskavi sodelujočih gospodinjstev oziroma devet odstotnih točk več kot predlani. Dolinška ta podatek ni presenetil glede na to, da je kar 75 odstotkov gozda v zasebni lasti. Na drugem mestu je kurilno olje, z njim se ogreva 20 odstotkov gospodinjstev oziroma za eno odstotno točko več gospodinjstev kot predlani, na tretjem pa je zemeljski plin (z njim se ogreva 12 odstotkov gospodinjstev, kar je tri odstotne točke več kot predlani).

Iz vprašalnikov še izhaja, da je vse več hiš in stavb toplotno izoliranih. Leta 2017 je bilo toplotno izoliranih 37 odstotkov stavb, letos jih je 41 odstotkov. In koliko stopinj Celzija imamo v ogrevanih prostorih? Kot je razvidno iz podatkov, postajamo vse bolj zmrzljivi, saj se je delež gospodinjstev, ki dnevno notranjo temperaturo v kurilni sezoni na termostatih nastavijo od 21 do 22 stopinj Celzija, povišal za dva odstotka, takih je več kot polovica, delež tistih, ki imajo radi precej toplo, to je nad 24 stopinj Celzija, pa je porasel z enega odstotka na pet. Po drugi strani pa je spodbudna novica, da se je povečal delež gospodinjstev, ki ima nameščene termostatske ventile na radiatorjih, in sicer s 46 odstotkov na 73.

Težko bi se odpovedali avtomobilu

Vpogled v raziskavo je prinesel še nekaj zanimivosti. Med njim, kot je dejal Dolinšek, da dajemo prednost udobju in ne višini stroškov. Recimo na vprašanje, katero potratno razvado opažate v gospodinjstvu, jih je več kot polovica izbrala odgovor odvisnost od osebnega avtomobila. Sledili so odgovori, da luči po navadi ne ugašamo, tudi kadar ni nikogar v prostoru, da vzdržujemo tako temperaturo v prostoru, ki nam omogoča, da smo v kratkih rokavih v času gretja ... Na zadnjih dveh mestih sta se znašli potratni navadi, da imamo v času gretja odprta okna na nagib in s klimatsko napravo hladimo prostore, tudi ko to ni potrebno.