Turizem okreva, vedno več je tujih gostov. Od kod prihajajo in kam potujejo Slovenci?

Na Obali in v zdraviliščih zadovoljni, prebuja se tudi mestni turizem. Slovenci najraje potujejo organizirano. Kakšne spodbude turizem in gostinstvo, v katerem je težko pridobivati kadre, potrebujeta v prihodnje?

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Med prazniki je bilo veliko zanimanja za obisk Hiše Stare trte, kjer so gostili turiste iz Španije, Italije, Avstrije, Češke in Slovaške. 
Sašo Bizjak

Velikonočni prazniki in bližajoči se prvomajski prazniki po obisku napovedujejo okrevanje slovenskega turizma na predkoronsko raven leta 2019. V skupini Sava so imeli več kot 80-odstotno zasedenost hotelov in kampov, ponekod celo 90-odstotno. Največ gostov je bilo iz Slovenije, Avstrije, Nemčije, Italije, Madžarske in Srbije. Po besedah Leje Šuligoj iz Turističnega združenja Portorož se tudi na Obalo že vračajo tuji turisti, predvsem iz bližnjih držav. Italijani so ponovno odkrili Goriško. Tako sta bila Hotela Park in Perla skoraj povsem zasedena, nekaj postelj pa je bilo še v hotelih Sabotin in Lipa. V Kranjski Gori so se Italijanom pridružili se Avstrijci, ki so skoraj 100-odstotno zasedli tamkajšnje hotele. Postelje so se polnile tudi na Bledu, kjer vsi hoteli še niso odprti. Tako imajo za prvomajske praznike še nekaj prostora, sporočajo iz Turizma Bled, kjer poleg slovenskih štejejo še turiste iz Hrvaške, Italije, Madžarske in Nemčije. Slabša, 60-odstotna je bila zasedenost v Bohinju, kjer je bilo v hotelih največ tujih gostov, imeli pa so tudi nekaj odpovedi tujih skupin zaradi vojne v Ukrajini.

Tuji gostje na ogledu Hiše Stare trte

Ukinjanje epidemioloških ukrepov oživlja tudi mestni turizem, kjer po besedah Gregorja Jamnika iz združenja hotelirjev Slovenije v zadnjih tednih zaznavajo obujanje poslovnega turizma: "Hotel Slon je bil na velikonočni podaljšani vikend 80-odstotno zaseden, za prvi maj pa smo zasedeni približno 50-odstotno, je povedal Jamnik in še dodal, da prihajajo tudi Britanci in Američani. Trend naraščanja prihodov tujih turistov zaznavajo tudi v Mariboru, kjer so po podatkih zavoda za turizem v prvem četrtletju presegli število prenočitev iz marca 2019 (68.413). Med prazniki je bilo veliko zanimanja za obisk Hiše Stare trte, kjer so gostili turiste iz Španije, Italije, Avstrije, Češke in Slovaške. "Tako optimistično zremo v poletno sezono, ki jo bomo v Mariboru odprli z več odmevnimi kulturnimi in gastronomskimi prireditvami."

Zdravilišča, tudi Terme Olimija, so bila med minulimi prazniki dobro zasedena.
Rozmari Petek

V Skupnosti slovenskih zdravilišč ugotavljajo, da so bila zdravilišča med prazniki dobro zasedena. V Termah Olimia so imeli največ gostov iz Slovenije, Italije, Hrvaške in Avstrije. V Termah Dobrna so odprli vse hotele in apartmaje. Tudi v Termah Dolenjske Toplice in Termah Šmarješke Toplice in v Talasu Strunjan, ki sodijo pod Terme Krka, je bil praznični obisk dober, najbolj v njihovem zdravilišču na Obali. V zdraviliščih Terme 3000 v Moravskih Toplicah, Termah Ptuj in Zdravilišču Radenci je bila zasedenost celo primerljiva s predkoronskim letom 2019. Med velikonočnimi prazniki so imeli več kot 80-odstotno zasedenost postelj, medtem ko za prvomajske praznike za zdaj beležijo od 70- do 85-odstotno zasedenost.

Iz hrvaške Istre pa sporočajo, da bi lahko okoli 35.000 gostov ustvarilo 140.000 prenočitev. Največ so našteli Slovencev, Italijanov, Avstrijcev in Nemcev. Odprtih je bilo bo 50 velikih in malih hotelov ter kampov. Največ turistov je bilo v Rovinju, Poreču, Umagu, Pulju in Medulinu.

Potrebne bi bile davčne olajšave

Blaž Cvar, predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, pa se v teh dneh sprašuje, kako bodo v polnem obsegu lahko spet poslovali brez potrebnih kadrov, in dodaja, da v panogi še naprej potrebujejo spodbude, ki bodo krepile poslovanje. "Predlagali smo kup ukrepov, ki pa se jih v delovni skupini za reševanje kadrovske problematike lotevajo počasi in z nezadovoljivimi ukrepi. Vse strani bi morale narediti korak k pozitivnim spremembam, tudi delodajalci se zavedamo, da bi bilo v tej panogi zelo dobro povišati višino plač zaposlenih, a tu naletimo na težavo dodane vrednosti v panogi. Vsak, ki želi dobro poslovati, potrebuje dobre kadre in bi jih tudi z veseljem dobro plačal, če bi mu to omogočalo poslovanje. Vsaj za določeno obdobje bi morali sprejeti nekatere davčne olajšave, nižji bi morali biti prispevki in s tem višje neto plače, a ministrstvo za finance ni pristalo na noben predlog. Tudi nižji DDV, ki so ga sprejele mnoge evropske države v tem kriznem obdobju, ni naletel na plodna tla. Avstrija je denimo imela vse te ukrepe - pokrivanje izpada prometa, DDV so znižali kar dvakrat, najprej za deset odstotkov za vse, nato za pet. Od maja 2020 do konca leta 2022 imajo znižan DDV za pet odstotkov, to pomeni, da lahko podjetja zvišajo plače zaposlenih, to je prioriteta.

Manj bonov, več poslovnih in tranzitnih gostov

Cvar še razmišlja, da lahko v zadnjih letih zagotovo opazimo korake na področju rasti kakovosti kulinarike in gostinstva, kar pa ne velja le za najboljše restavracije, temveč tudi za preprosto gostinsko ponudbo, kjer se s kvalitetno hrano in pijačo ter uporabo slovenskih, doma (lokalno) pridelanih surovin trudijo zadovoljiti pričakovanja gostov. "To bo vedno bolj pomembno in v Sloveniji bomo izkoristili prednosti, ki jih imamo, da lahko tudi v gostinskih lokalih po večini dobimo vse bolj kvalitetno hrano. Je pa glede na razmere treba razumeti, da se ob rasti vseh stroškov surovin tudi v gostinstvu ne bo mogoče izogniti rasti prodajnih cen," je še povedal Cvar.

Peter Vesenjak, direktor hotela Mitra, na Ptuju v zadnjem mesecu zaznava prebujanje turizma, domači gosti sicer vedno manj koristijo turistične bone, imajo pa v hotelu kar nekaj poslovnih gostov. V teh dneh pred in ob praznikih je tudi nekaj tranzita, ki potuje od severa proti jugu Evrope. "Začutiti je začetek neke živahnosti, rezervacije že prihajajo, tudi za poletje, je pa bilo nekaj odpovedi čezmorskih, manjših ameriških skupin, kar je posledica zaostrene varnostnopolitične situacije zaradi vojne v Ukrajini. Računamo lahko na manj gostov z oddaljenih trgov, letalskih gostov, ki razumejo varnost v Evropi z razdaljami drugače, kot jo mi tukaj," je povedal Vesenjak in še dodal, da lahko računajo predvsem na bližnje goste (avstrijske, nemške, italijanske, francoske, španske, recimo tudi iz držav Beneluksa), kar se je kazalo že tudi v lanski poletni sezoni.

Peter Vesenjak, direktor hotela Mitra, na Ptuju v zadnjem mesecu zaznava prebujanje turizma. 
Sašo Bizjak

Poleti je tu še tranzit proti Hrvaški, ti gostje se ustavijo za dan, dva. V normalnih sezonah do leta 2019 so imeli kar 90 do 95 odstotkov tujih gostov, v času korone se je to obrnilo, ne glede na to pa so imeli že v lanskem poletju kar 80 odstotkov tujcev. "Koliko bo tujih gostov, bo odvisno od tega, koliko bo varnostnopolitična situacija zaradi vojne v Ukrajini vplivala na mednarodni promet. Če se bodo razmere zaostrile, bo domač trg absolutno pomemben." Vesenjak razmišlja, da bi v prihodnje bila potrebna pomoč države pri obnovah, dvigu kakovosti turističnih objektov, hkrati pa pričakuje, da bo država pozorno spremljala stanje na mednarodnih trgih. Če bo zaostrovanje varnostnopolitičnih razmer takšno, da lahko negativno vpliva na okrevanje turistične dejavnosti, si želi, da pravočasno reagirajo, hkrati pa v čim večji meri izvajajo promocijo.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta