Vsebino omogoča AVP
Raziskava opazovanja kolesarjev, ki so jo pred dvema letoma izvedli na Agenciji za varnost promete, je pokazala, da skoraj tri četrtine kolesarjev krši prometna pravila, resnejše prekrške napravi pa vsak četrti kolesar. Med najpogostejšimi kršitvami so neustrezno prečkanje cestišča, vožnja v nasprotni smeri ter vožnja v rdečo luč na semaforju. Na seznamu pogostih prekrškov, ki se vse pogosteje znajdejo v beležnicah policistov in redarjev, sta tudi ogrožanje pešcev z vožnjo po pločniku ter uporaba mobilnega telefona med vožnjo kolesa.
Ozaveščanje in dober zgled
Do konca maja teče nacionalna preventivna akcija za večjo varnost kolesarjev, ki jo vodi Javna agencija RS za varnost prometa v sodelovanju s Policijo, ki bo v tem času izvajala poostren nadzor, Ministrstvom za infrastrukturo ter Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, pridružujejo pa se ji tudi številne nevladne organizacije. Namen akcije je na eni strani opozoriti kolesarje na upoštevanje cestno-prometnih pravil in odgovorno vedenje v prometu ter povečati uporabo varnostne čelade ter na drugi strani tudi ostale udeležence v prometu opozoriti na povečano število kolesarjev na cesti. Posebna pozornost bo usmerjana tudi na nevarnosti uporabe mobilnega telefona in slušalk za poslušanje glasbe pri kolesarjih, saj obe aktivnosti neposredno vplivata na zaznavanje okolice in prometa, zaradi česar se stopnjuje tveganje za nastanek prometne nesreče.
Kolesarji so tudi med povzročitelji in udeleženci nesreč
Delež števila kolesarjev se v zadnjih letih vztrajno povečuje, tako v urbanih naseljih, kot tudi izven njih. Kolesarji že sicer spadajo med ranljivejše skupine udeležencev v prometu, s številčnostjo in ob nepravilnem ravnanju s kolesom pa narašča tudi njihova ogroženost. Vozniki motornih in enoslednih motornih vozil jih namreč velikokrat spregledajo ter tako še dodatno povečajo možnost za nastanek prometne nesreče in posledično hudih poškodb.
Med najpogostejšimi vzroki prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev so neupoštevanje pravil o prednosti (27 %), neprilagojena hitrost (22 %) in nepravilna stran oziroma smer vožnje (15 %).
Pri lažje oziroma težje poškodovanih so večinoma kolesarji sami povzročitelji prometnih nesreč. V primeru smrtnega izida so kolesarji odgovorni za povzročitev polovice nesreč, kar je več v primerjavi z letom poprej (36 %), 50 % nesreč pa so povzročili drugi udeleženci v prometu. (Prekomerno) uživanje alkohola je težava tudi med kolesarji – lani so alkoholizirani kolesarji povzročili 110 prometnih nesreč.
Med smrtnimi žrtvami prometnih nesreč so tudi kolesarji, lani jih je življenje izgubilo 8 (na srečo med njimi za razliko od prejšnjih let ni bilo otrok), 189 jih je bilo huje poškodovanih, 880 pa lažje poškodovanih.
Med huje telesno poškodovanimi in smrtno ponesrečenimi kolesarji prevladujejo moški (69 %), ter starejši, saj jih je kar tri četrtine starejših od 45 let, največ poškodovanih pa je bilo v starostnem razredu med 65 let in več.
Kolesarji (večinoma) sami krojijo svojo usodo
Kolesarji za lastno varnost lahko največ naredimo sami, in sicer z upoštevanjem cestno-prometnih predpisov. Pomembno je, da kolo vozimo po kolesarski stezi ali poti, če kolesarske steze ni, in da vozimo po desnem robu cestišča v smeri vožnje.{embed_youtube}https://youtu.be/8v3pJjeJPNY{/embed_youtube}
Pri kolesarjenju upoštevamo prometna pravila in predpise, ki veljajo za voznike, pravila prednosti, prometne znake ter drugo signalizacijo. Ob vožnji velja poskušati predvideti tudi ravnanje drugih udeležencev v prometu, saj lahko tako preprečimo marsikateri neljubi dogodek. Pri zavijanju v križiščih jasno nakažimo smer z rokami, se pravilno razvrstimo in upoštevamo pravila prednosti. Nikoli tudi ne vozimo v nasprotni smeri vožnje, saj nas drugi vozniki tam ne pričakujejo. Ponoči in v mraku pa nujno uporabimo luči in odsevna telesa, da bomo dobro vidni in prej opazni.
Oprema in kolo naj nudita večjo varnost
Raziskave dokazujejo, da zaščitna kolesarska čelada pomembno prispeva k večji varnosti, saj zmanjšuje težo posledic in poškodb glave od 40 % do kar 70 %. Uporaba kolesarske čelade je za otroke in mladostnike do 18. leta zakonsko obvezna, njena uporaba pa je priporočljiva tudi za ostale kolesarje, tako pri vsakodnevnem kot rekreativnem kolesarjenju, saj pomembno prispeva k varnosti kolesarja.
Bistro glavo varuje čelada!
Kolesarsko čelado morajo imeti nameščeno tudi otroci potniki na kolesu ali pri vožnji na poganjalcu, priporočljiva pa je tudi pri rolanju, rolkanju, na skiroju ter pri uporabi raznih električnih naprav (e-skuter, hoverboard ...). Ob uporabi čelade moramo biti pozorni, da je čelada ustrezne velikosti glede na velikost glave, da je dovolj trdno nameščena na glavi, tako da sega sprednji rob dva prsta nad obrvmi ter da so trakovi na čeladi zapeti in zategnjeni. Poleg čelade je ob vožnji s kolesom zelo priporočljivo nositi oblačila svetle barve oziroma uporabljati odsevni brezrokavnik, da bodo kolesarja drugih udeleženci v prometu prej opazili.
Vsak kolesar je tudi odgovoren za tehnično ustreznost svojega kolesa in uporabo zaščitne opreme. Pred kolesarjenjem, še posebej spomladi, velja najprej preveriti tehnično brezhibnost kolesa.
Kolo mora imeti brezhibno sprednjo in zadnjo zavoro, belo luč spredaj za osvetljevanje ceste ter rdečo luč zadaj, odsevnike na pedalih ali na boku, zvonec, ustrezno napolnjene pnevmatike ter primerno nastavljeno višino krmila in sedeža.
