Tožnik, ki se preživlja z igranjem spletnega pokra, od toženke zahteva, naj mu izplača skoraj 227.000 evrov, ki si jih je med letoma 2010 in 2011 priigral na njeni spletni strani. Toženka je organizatorka spletne igralnice in mu je denar zasegla, ker je tožnik z več uporabniškimi računi kršil njena pravila igre.
Na prvi stopnji je slovensko sodišče ocenilo, da je imel tožnik status potrošnika, zato je v tem primeru podana pristojnost slovenskih sodišč. Po odločitvi sodišča mu mora toženka vrniti zasežena sredstva, saj ni ravnala pošteno, v sporočilu za javnost piše vrhovno sodišče. Na sodišču pojasnjujejo, da je toženka vedela, da tožnik krši pravila, a mu je vseeno dopuščala igranje pokra. Tej odločitvi je pozneje pritrdilo tudi drugostopno sodišče.
Tožnik je slovenski državljan, toženka pa je pravna oseba s sedežem na Malti. In vrhovno sodišče želi, da se Sodišče EU odloči, ali imajo v tej zadevi pristojnost slovenska ali malteška sodišča. "Od razlage prava, ki jo bo podalo Sodišče Evropske unije, bo odvisno tudi nadaljnje pojmovanje tovrstnih primerljivih dejavnosti, ki že v osnovi deloma odstopajo od klasičnega koncepta potrošništva in postajajo vse bolj priljubljene," so zapisali na vrhovnem sodišču. Pojasnili so, da bi bilo s to analogijo mogoče sem uvrstiti tudi zaslužke z igranjem računalniških igric in druge virtualne aktivnosti, ki lahko pomenijo novodobno preživljanje in poklic.
"Bistveno je torej, ali je tožnik s spletnim igranjem pokra deloval kot potrošnik le zasebno ali pa je njegovo dejavnost mogoče šteti za poklicno oziroma pridobitno, zaradi česar ni upravičen do varstvenih določb v potrošniških pogodbah," so zapisali in dodali, da tožnik zastopa stališče, da je v tej zadevi nastopal kot potrošnik, toženka pa ga obravnava kot profesionalnega igralca pokra in so zato po njenem mnenju pristojna malteška sodišča.
Na koncu pa vrhovno sodišče še piše, da se v tem primeru prepletajo okoliščine, značilne za zasebne potrošnike, in tiste, ki so značilne za opravljanje pridobitne dejavnosti oziroma poklica. S tega vidika gre za več različnih, med seboj konkurenčnih okoliščin, ki jih je treba hierarhično in kvalitativno umestiti v pomenu prava EU.
