Franja Žišt
Svetovni dan sladkorne bolezni, 14. november, je letos posvečen srčiki obvladovanja te bolezni: nadzoru glukoze oziroma sladkorja v krvi. V zadnjih letih je bilo namreč v ospredju predvsem preprečevanje srčno-žilnih in drugih zapletov sladkorne bolezni, ob tem pa je bilo to, da je nadzor nad sladkorjem bistveni in sestavni del zdravljenja oziroma nadzora kronične bolezni, nekoliko v ozadju, so izpostavili na okrogli mizi Zveze društev diabetikov Slovenije, ki je v sredo potekala v Ljubljani. Glukoza v krvi pri osebi s sladkorno boleznijo mora biti pod nadzorom, opozarjajo strokovnjaki. Raziskave tudi kažejo, da intenzivno zdravljenje previsoke glukoze takoj po diagnozi v naslednjih desetih letih zelo zmanjša tveganje za različne zaplete.
Ko na sladkor vplivata tuširanje in pospravljanje
O tem, kakšno je življenje s sladkorno boleznijo in kako zelo lahko nivo glukoze v krvi zaniha, dobro ve Mateja Malnar Štembal z diagnozo sladkorne bolezni tipa 1. "Včasih se tudi z diabetologinjo čudiva, kako zelo mi sladkor niha. Zelo mi ga poviša tuširanje z vročo vodo, če je zunaj vroče, mi pa zelo pade. Če plavam, mi zelo pade, če sem v fitnesu, mi naraste. Če imam normalno vrednost sladkorja, pa začnem pospravljati po hiši, padem v hipoglikemijo," slikovito opiše nadzorovanje sladkorja. O "sladkorni" razmišlja neprenehoma: "Od tega, kaj bom pojedla, kaj bom počela po hranjenju. Nekaj časa so me bili vsi siti, ko sem spraševala, kaj bomo počeli čez dve uri," razlaga, da mora vedno vnaprej načrtovati, koliko inzulina bo vzela, saj se potreba po njem razlikuje, če sedi ali če gre na sprehod. "Zdaj so se že nekako navadili, da to upoštevajo," pravi govornica.
Odgovornost za bolezen je predvsem pri obolelih s sladkorno boleznijo, izpostavlja Mateja Malnar Štembal. Ob tem pa priznava, da tudi sama ni "super ženska", da bi sladkorno bolezen stalno dobro obvladovala: "Tudi jaz se soočam z občutki krivde, kaj sem pojedla, pa zakaj nisem več hodila." Izpostavi še, da se da tudi s sladkorno boleznijo živeti polno življenje. Poskrbeti moraš za dovolj gibanja, se osredotočiti na uravnoteženo prehrano in je bolezen lažje obvladovati, pove iz izkušenj. Najboljše zdravilo, "najboljši inzulin", pa so zanjo sprehodi s psom, se nasmehne.
Ko zboli otrok: Taka bolezen je vedno šok, predvsem za starše
Mlada športnika Zala Istenič in Vid Debeljak sta diagnozo dobila že kot otroka oziroma mladostnika. Aktivna atletinja danes študira medicino: "Taka bolezen je vedno šok, predvsem za starše. Začetki po diagnozi so bili precej stresni, nisem točno vedela, kako bo predvsem z atletiko. Pa sem že na prvih tekmovanjih postavila osebne rekorde in pokazala, da sladkorna bolezen ni ovira," pravi Zala Istenič. Za bolnike s sladkorno boleznijo je poleg terapije in pravilne prehrane gibanje ključnega pomena, dodaja mlada športnica. Vid Debeljak svojega življenja brez bolezni ne bi živel nič drugače, kot ga sedaj. Kajakašu se je podrl svet "tako kot večini mladih, ki se soočajo ali pa spopadajo s sladkorno boleznijo in novo diagnozo". Ni verjel, da bo lahko z redom in disciplino vse počel normalno naprej. Kasneje je spoznal, da je vse mogoče. Ko pogleda nazaj, vidi, da bi na začetku moral bolj verjeti vase. "Svoji mami pa bi svetoval, da bi jo bilo malo manj strah. Ko sem kmalu po diagnozi spet začel veslati, veliko noči ni spala, sploh, ko sem bil na pripravah," pravi, da je bila mamina skrb odveč in da bi bila podpora povsem dovolj.
Hiperglikemija in hipoglikemija
Dr. Aleš Skvarča, specialist internist diabetolog in predsednik Združenja endokrinologov Slovenije, pravi, da si je življenje s sladkorno boleznijo težko predstavljati. Bolnik mora v dnevu sprejeti veliko odločitev, veliko načrtovati, s tem pa lahko vpliva tudi na kvaliteto življenja. "Izrazito visoke vrednosti krvnega sladkorja ali pa izrazito nizke vrednosti, hiperglikemija in hipoglikemija, so tiste, ki lahko pomembno vplivajo na počutje - povečano žejo, če je sladkor visok, pogosto odvajanje vode, slabšo koncentracijo, nekateri ne zmorejo ničesar. Nizke vrednosti sladkorja pa lahko paralizirajo človeka in njegovo vsakodnevno storilnost. Opravki, ki so nam lahko samoumevni, nenadoma postanejo problem."
Prvi dan diagnoze sladkorne bolezni ni tudi prvi dan procesov, ki se v ozadju dogajajo, opozarja zdravnik in ob tem dodaja, da je treba imeti v mislih tudi kronične zaplete, ki se zaradi bolezni razvijajo dolga leta in povzročajo težave na očesu, na očesnem ozadju, ledvicah, na živčevju in srčno-žilnem sistemu. "Marsikdaj so ob odkritju sladkorne bolezni tipa 2 že prisotni zapleti, prej pa je ta bolezen potekala tiho in klinično nemo." Sladkorna bolezen tipa 1 se večinoma pojavi že v zgodnjem otroštvu in pripelje do popolne odpovedi izločanja inzulina iz trebušne slinavke, sladkorna bolezen tipa 2, ki jo ima večina ljudi s sladkorno boleznijo, pa je bistveno drugačna in je pri njej na voljo več manevrskega prostora za nefarmakološke ukrepe in izkoriščanje lastnega inzulina.
Pomanjkanje nadzora nad senzorji za merjenje glukoze
Specialist pediater endokrinolog in predstojnik kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Pediatrične klinike Ljubljana dr. Tadej Battelino se je pravkar vrnil s pogovorov z evropskimi novoizvoljenimi poslanci o sladkorni bolezni in o tem, kaj je treba v Evropi narediti, da bo dostopnost do ustreznih tehnoloških, tehničnih pripomočkov in inovativnih zdravil boljša, bolj enakomerna in hitrejša. Vsak krvni sladkor, ki ni v mejah normale, tudi če ne gre za sladkorno bolezen, je nevaren, zato ga je treba spremljati, da preprečimo tako srčno-žilne bolezni kot demenco, poudarja Bettelino.
S senzorji za neprekinjeno merjenje glukoze se da odkriti zgodnje spremembe v glukozi. "V Evropi nimamo reguliranih tehničnih pripomočkov za sladkorno bolezen, tako da prihajajo k nam produkti, ki dobijo oznako CE v neki državi, to pa potem velja za celo evropsko skupnost, a morda ti produkti niso dovolj kvalitetni in so celo nevarni. Tak primer je prijavljen v območju Neaplja, kjer so ljudi sprejemali v bolnico zaradi naprav za kontinuirano merjenje glukoze, ki so sicer imele CE-oznako, ampak so bile popolnoma nenatančne in so bile odločitve na podlagi teh naprav napačne." Strokovnjaki so zato pozvali zakonodajalce, da to področje uredijo.
Manj diabetoloških timov v severovzhodni Sloveniji
Dr. Marija Petek Šter, specialistka družinske medicine in predstojnica katedre za družinsko medicino na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, je izpostavila pomen preventivnega delovanja družinskih zdravnikov. Preventiva se je začela sistematično v letu 2002 z določanjem krvnega sladkorja, leta 2011 so se s projektom referenčnih ambulant zdravniškim timom pridružile dodatne medicinske sestre, ki poleg vodenja bolnikov s kroničnimi boleznimi skrbijo za prepoznavanje dejavnikov tveganja. V zadnjih letih so vzpostavili še centre za krepitev zdravja.
Pri obravnavi ljudi s sladkorno boleznijo so pomembni zgodnje odkrivanje sladkorne bolezni, takojšnja ustrezna terapija in celosten pristop do bolnika, ob tem opozori Urša Kšela, specialistka internistka diabetologinja in predstojnica oddelka za endokrinologijo in diabetologijo v UKC Maribor. Dodaja, da bi si zdravniki želeli več preventivnih programov in da bi ljudje to sprejeli kot osnovni način zdravljenja, na katerega lahko vplivajo sami. "Obravnava sladkornih bolnikov pri nas je poenotena, so pa nekatere regionalne razlike zaradi dostopnosti do specialistov. V severovzhodni Sloveniji imamo manj diabetoloških timov, zato res delujemo multidisciplinarno, povezujemo se predvsem z zdravniki družinske medicine, ki v našem okolju ne samo, da odkrivajo bolnike z začetnimi fazami sladkorne bolezni in s sladkorno boleznijo, ampak uvajajo tudi začetno terapijo."
"Ljudje bi morali več storiti sami zase, vzeti zdravje v svoje roke, kajti nobena medicina ne pomaga, če ne upoštevaš nasvetov zdravnikov in ne narediš česa zase," je ob razmislekih strokovnjakov sklenil predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije Robert Gratton.
