Urška Mlinarič
Stavke vzgojiteljev, učiteljev in visokošolskih učiteljev 13. aprila ne bo. Glavni stavkovni odbor Sindikata vzgoje, izobraževanje, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) je potrdil stavkovni sporazum in stavko zamrznil do 30. junija. Z izpogajanim, kot je dejal glavni tajnik sindikata Branimir Štrukelj, so zmerno zadovoljni, pa čeprav izplen ocenjuje kot optimalen, saj "veliko več prostora za pogajanja ni bilo".
Kot smo v Večeru že pisali, je vlada v sporazumu obljubila, da se bo učiteljem na orientacijskem delovnem mestu plača z reformo dvignila za štiri plačne razrede oziroma za 16 odstotkov, kar pomeni, da bo učitelj ob realizaciji dogovorjenega startal v 37. plačnem razredu, saj bodo aprila na podlagi splošnega dogovora za javni sektor deležni enega plačnega razreda oziroma štiriodstotne povišice. Na delovno mesto učitelja oziroma dvig naj bi se vezala tudi vsa druga pedagoška delovna mesta. Enak dvig kot za učitelja bo veljal za orientacijsko delovno mesto visokošolskega učitelja docenta - ki bo z realizacijo startal v 51. plačnem razredu - in za delovno mesto raziskovalca. V primeru, da plačni steber za izobraževanje ne bo dogovorjen do 30. junija in reforma izpeljana v skladu s časovnico, bodo omenjene dvige oziroma odpravo nesorazmerij izvedli po ločenih pogajanjih januarja 2024. Za zaposlene v plačni skupini J so, tako Štrukelj, dobili zagotovilo, da bodo njihova delovna mesta in dvigi plač z reformo vezani na orientacijsko delovno mesto učitelja.
Ob tem, tako glavni tajnik Sviza, so v sporazumu zagotovili, da bodo učitelji dobili plačilo za nadomeščanja tudi za tiste ure, ki presegajo pedagoško obveznost za več kot pet ur. Prav tako naj bi ustrezno rešili plačilo učiteljem, ki sodelujejo v šolah v naravi in na ekskurzijah v srednjih šolah. Po drugi strani se je Sviz v sporazumu moral zavezati, da bo konstruktivno sodeloval pri oblikovanju novega plačnega sistema.
Direktorji na nogah
Medtem ko je vlada eno sindikalno fronto pred začetkom pogajanj o plačni reformi zaprla, zdaj glasno odpravo nesorazmerij zahtevajo tudi direktorji in strokovni vodje javnih zdravstvenih zavodov. V pismu predsedniku vlade Robertu Golobu so opozorili, da se bodo z aprilom, ko bo odpravljen plačni strop za zdravnike, ki je bil pri 57. plačnem razredu in ob dogovorjenih dvigih zdravniških plač od osem do 20 odstotkov, plačna nesorazmerja med zdravniki in vodstvenim kadrom le še povečala.
"Že doslej je marsikateri zdravnik v plači presegal direktorja in strokovnega vodjo bolnišnice ali zdravstvenega doma, zdaj pa bodo te razlika v plačah lahko tudi med deset in trinajst plačnih razredov (od 40 do 52 odstotkov, op. p.), saj vodilni kader ni upravičen ne do izplačila nadur ne do drugih dodatkov," je za Večer pojasnil direktor Zdravstvenega doma Trbovlje Denis Tomše. Ob tem opozarja, da se kaj lahko zgodi, da bodo strokovni direktorji in strokovni vodje, ki so tudi zdravniki, odstopili in bodo raje le zdravniki, saj bodo tako deležni višjih plač. "Tisti direktorji, ki nismo zdravniki, pa si bomo poiskali boljše možnosti drugje in tako se lahko zgodi, da bo veliko javnih zdravstvenih zavodov ostalo brez celotnega vodstva." Tomše, ki natančnega števila podpisnikov pisma ne pozna, določene številke je prebral le v medijih, pričakuje odziv tako premierja Goloba kot pristojnih ministrov. "Mi opozarjamo in pišemo vladam že zadnje leto in pol, a brez uspeha, zato se sprašujem, ali ne peljejo vsega namenoma v smeri kolapsa javnega zdravstva," je kritičen direktor trboveljskega zdravstvenega doma.
Takojšnja odprava plačnih nesorazmerij
Direktorji zdravstvenih domov so, kot so pojasnili v pismu, v povprečju uvrščeni v 53. plačni razred, kar je 3537 evrov bruto osnove, povprečen strokovni direktor je s 3401 evrom bruto v 52. plačnem razredu (3401 evro). Direktor bolnišnice se v povprečju uvršča v 57. plačni razred, kar pomeni 4138 evrov osnovne mesečne bruto plače, strokovni direktor pa en plačni razred nižje s 3979 evri bruto. Najizkušenejši zdravniki, nasprotno, bodo z aprilom in sprostitvijo plačnega stropa uvrščeni v 62. plačni razred, v nadaljevanju pa bodo imeli možnost napredovati vse do 66. plačnega razreda.
Zaradi tega direktorji in strokovni vodje javnih zdravstvenih zavodov zahtevajo takojšnjo odpravo plačnih nesorazmerij, v okviru zdravstvenega stebra pa naj se uredi nagrajevanje direktorjev in strokovnih direktorjev in vodij ob upoštevanju odgovornosti vrhovnega menedžmenta zdravstvenih organizacij in strukture zaposlenih v posameznem zavodu.
