Nova avstrijska koalicijska vlada, drugič pod vodstvom mladega, šele 33-letnega Sebastiana Kurza, priteguje pozornost cele Evrope, čeprav v dveh tednih seveda še ni mogla storiti nič izjemnega. Toda njene obljube so velike. To je sicer značilnost vseh vlad, čim pridejo za krmilo. Toda avstrijska vlada je redka posebnost v Evropi, tako rekoč eksperiment, saj je vladna koalicija sestavljena iz konservativne, kanclerjeve turkizne Ljudske stranke, in stranke Zelenih, ki seveda, vsaj pri naših severnih sosedih, spada precej bolj na levi politični rob.
Več dvojezične oskrbe
Konec minulega tedna se je Kurz mudil v Bruslju pri novi predsednici Evropske komisije, Nemki Ursuli von der Leyen. Po srečanju z njo je izjavil, da "bo Avstrija odigrala vlogo mosta med zahodnimi in vzhodnimi članicami EU". Zato se bo jutri udeležil tudi vrha Višegrajske skupine v Pragi. Med drugim zelo odločen, da bi bilo treba državam Zahodnega Balkana omogočiti obljubljeno jim "evropsko perspektivo". Posebej je v mislih imel Severno Makedonijo: "Nesprejemljivo je, da je ta država po vsem, kar je storila, zaradi zadržkov Francije ostala brez te perspektive." Med glavnimi ciliji nove avstrijske vlade je zamisel, da država do leta 2040 postane ogljično nevtralna, torej desetletje prej, kot to komisija želi za vso povezavo. Poleg boja zoper podnebne grožnje, recimo z davki, pri čemer naj bi bili ti v splošnem celo nižji, pa je zraven še zoperstavitev nezakonitim migracijam. Avstrija se zavzema za učinkovito zaščito zunanjih, schengenskih meja EU.
Ministrica pod policijsko zaščito
Nova avstrijska pravosodna ministrica, 35-letna Alma Zadić, je zaradi vse večjih groženj, ki jih prejema predvsem prek družbenih omrežij, pod 24-urno policijsko zaščito. Varujejo jo trije agenti policijske enote Kobra. Najmlajša pravosodna ministrica v zgodovini države je v Avstrijo prišla s starši leta 1994 kot desetletna begunka iz BiH. Pravo je študirala na Dunaju, v Londonu in New Yorku ter postala doktorica prava. Pripravništvo je opravila na Mednarodnem kazenskem sodišču za nekdanjo Jugoslavijo v Haagu. S sovražnim govorom se je spoprijemala že kot poslanka Zelenih. Med govorom v parlamentu jo je pred leti eden od poslancev, Johann Rädler, prekinil in zavpil: "Tukaj ni Bosna!" Decembra je Patrick Lenart iz avstrijskega Gibanja identitarcev napadel Zadićevo, ki je gibanje označila za nelegalni del avstrijskih svobodnjakov FPÖ. Nato se je pojavil še videoposnetek, ki sta ga delila tudi Dominik Nepp iz FPÖ in Martin Sellner iz gibanja identitarcev. Posnetek Zadićevo obtožuje povezav z radikalnim islamom in šeriatskim pravom.
