Zoran Mijatović
Ni Petra (in Ceneta), ni panike. Družina Prevc je s svetovnega prvenstva v Trondheimu prinesla šest medalj, od tega štiri zlate in dve srebrni. Po dve zlati in eno srebrno sta prinesla tako Nika kot Domen, prvi bratsko-sestrski šampionski par v zgodovini skokov. V nedeljo kmalu po polnoči - z eno uro razmaka - sta iz Norveške prispela na letališče, oče Božidar ju je pobral enega za drugim - najprej Niko, da je imela več časa za spanje, nato Domna - in ju odpeljal domov. "Po 'zdravo' je kmalu sledil 'lahko noč'. Kaj veliko klepeta v avtu ni bilo," je že naslednje dopoldne priznala Nika Prevc, dvakratna posamična svetovna prvakinja in srebrna z mešano ekipo, še utrujena od skoraj dvotedenskega dogajanja, pri čemer jo že v sredo čaka pot nazaj na Norveško, na tamkajšnjo 'raw air' turnejo. "Še nekaj časa bom potrebovala, da se spočijem in dojamem uspeh. Na tekmah je bilo prisotne precej nervoze, veliko treme. A preganjala sem jo z zaupanjem vase."
Celo ko je že osvojila zlato na mali skakalnici in srebro na mešani ekipni tekmi, ji na zadnji, petkovi posamični tekmi ni bilo nič lažje. Breme pričakovanj je bilo še vedno zelo veliko. "Tudi sama sem mislila, da mi bo po uvodnih uspehih lažje, pa mi ni bilo. Sam pri sebi si še vedno želiš ohranjati skoke na najvišjem nivoju in se potrjevati." Potem pa je bil za petkovo zlato na veliki skakalnici dovolj le en skok, saj je bila druga serija zaradi vetra odpovedana. "Najprej mi je bilo vse nekako čudno, saj sem bila v tekmovalnem ritmu. Pripravljala sem se na drugi skok, opravljala vso proceduro - pa je bilo naenkrat vsega konec. Mi je pa zelo odleglo, da se je zame prvenstvo zaključilo na najlepši možen način," se spominja trenutkov, ko jo je kar priletela objet in ji čestitat avstrijska tekmica Eva Pinkelnig. "Zelo srčna je, vedno je pozorna do vseh tekmovalk. Hitro opazi, če kdo potrebuje spodbudo." Prevčeva je sicer pravo nasprotje Pinkelnigove, svojih čustev ne pokaže skorajda nikdar, a po zadnji tekmi so tudi njo premagale solze: "Veliko se mi je nagrmadilo skozi cel teden."
Težje navijati kot tekmovati
Medtem ko je Domen v petek vse to spremljal "le" po televiziji, se je mlajša sestra dan kasneje bolj potrudila in zanj pesti stiskala v živo: "In to z najboljšim razgledom. Prvič sem tekmo spremljala z vrha sodniškega stolpa. Ko je zmagal, sem hitro pritekla v iztek." Kot ugotavlja, zna biti navijanje še bolj stresno kot tekmovanje, saj je bila še bolj živčna kot med svojim nastopom: "Ko tekmuješ, si odgovoren sam zase. Na to, kar se bo zgodilo Domnu, pa nisem mogla vplivati." In če so bile njene medalje nekako pričakovane, je bil Domnov naslov svetovnega prvaka glede na dosedanje rezultate vendarle presenečenje. No, ne za Niko: "Vsi smo nekako čutili, da bo zelo dobro skakal, saj je bil ves teden precej suveren, na dan tekme pa tudi zelo sproščen." Na koncu je z bratovim uspehom tudi njeno zlato še lepše zasijalo: "Da nama je obema uspelo, je res en tak enkraten dogodek."
"To zadnjo medaljo sem si pred svetovnim prvenstvom morda še najbolj želela"
Njene tri medalje so zdaj kot - trije otroci. Nobene ne more izpostaviti kot najljubše: "Prva je prva, druga je prva, ki sem jo dosegla na kakšni članski ekipni tekmi, to zadnjo pa sem si pred prvenstvom morda še najbolj želela." Pa smo šampionko izzvali, ali bi morala biti tudi tista ekipna srebrna glede na škandal z norveškimi dresi kar zlata, a se ni pustila zmesti: "Tega ne bi komentirala. Niti ne vem, kaj se je dogajalo, zato se v to ne bom poglabljala."
Darilo si lahko priskrbi le sama
Medalje bodo doma romale na, kot pravi, obešalnik, kjer že ima "snežinke" (medalje, op. a.) z mladinskih svetovnih prvenstev. A tudi če bi zmanjkalo prostora, nič hudega - oče ima vendarle podjetje za proizvodnjo pohištva, zato dodatna vitrina ne bo težava. Glede na eksplozijo Nikinih uspehov bo najbrž potrebna že kmalu. Le vprašanje časa je, kdaj bo Nika osvojila še svoj drugi zaporedni kristalni globus za najboljšo v svetovnem pokalu. Najverjetneje se bo to zgodilo že v četrtek na tekmi v Oslu. Kako pa kotirajo kristalni globusi v primerjavi s snežinkami? "Za globus je treba dobro skakati celo sezono, za medaljo ujameš le dobro tekmo. A globus imam že od lani, medalj pa doslej še nisem imela. Težko povem, kaj mi bo več pomenilo čez denimo pol leta." Ne skrbi, Nika, bomo vprašali.
Že po tem vrhuncu v Oslu sledi še en - vikend poleti, tudi za ženske, v Vikersundu. Za svoj 20. rojstni dan, ki bo v soboto, si je zaželela prav posebno darilo, ki si ga lahko priskrbi le sama: "200 plus." Ja, če ji že lani ni uspelo preleteti dvestometrske znamke, je trenutno v idealni formi za to. Kdo drug pa, če je slavila na kar osmih tekmah zapored?
