Sanacija po poplavah. Strokovnjaki za vode opozarjajo: "Živimo in delamo v prostoru, ki nas ogroža"

Da gre sanacija po poplavah marsikje v napačno smer, opozarjajo slovenski strokovnjaki za vode. "Opustošenje, ki so ga povzročile avgustovske poplave, je razkrilo sistemske probleme na področju upravljanja z vodami. Javne oblasti, občine in država, že vrsto let ignorirajo oziroma zavračajo številna opozorila, pripombe in priporočila strokovnjakov, ki opozarjajo, da je treba pri soočanju z vedno hujšimi vremenskimi pojavi slediti novim, sonaravnim in trajnostnim praksam, kakršne marsikje v tujini že izvajajo, pri nas pa, žal, še vedno zelo omejeno. V času sanacije škode na objektih in infrastrukturi je treba nujno začeti razmišljati tudi o gradnji mostov med politiko ter stroko in civilno družbo. Pri tako ključnih vprašanjih, ki zadevajo našo varnost, življenja in našo prihodnost, ne moremo več vztrajati vsak na svojem bregu," piše več deset uglednih znanstvenikov s področja urejanja, pa tudi varstva voda v nedavnem pozivu. S hitenjem in ad-hoc ukrepi na lastno pest, lahko nastane v prihodnje še večja škoda, opozarjajo.

"Vračanje objektov ob in na vodo ni sprejemljivo"

"V zadnjih 20ih letih je bil pri nas sistem prostorskega načrtovanja razgrajen. To se je zgodilo načrtno, da so lahko posamezniki s podporo politike zadovoljili lastne interese, tudi na škodo drugih. To smo lahko najbolj konkretno občutili ob avgustovskih katastrofalnih poplavah in plazovih, ki so pokazali, da živimo in delamo v prostoru, ki nas ogroža in ni varen. Prostorsko načrtovanje je sicer dejavnost, ki smotrno usklajuje različne interese v prostoru tako, da povzroča v prostoru najmanj škode in pri tem upošteva javni interes," je vzroke za nastalo stanje na nedavni novinarski konferenci opisala razkroj prostorskih regulativ krajinska arhitektka Darja Matjašec z biotehniške fakultete v Ljubljani.

Prav zato so strokovnjaki prepričana, da je sedaj skrajni čas (in priložnost) za vnovično uvedbo strokovnih odločitev: "Nujna je celostna strokovna, interdisciplinarna in vključujoča analiza vzrokov in posledic poplav, procesov odziva nanje in obstoječega stanja upravljanja voda ter urejanja prostora. Vzroke, odziv in povzročeno škodo dogodka je treba multidisciplinarno opredeliti, popisati in ovrednotiti. Stroka mora biti vselej upoštevana pri odzivanju na poplave. Sanacija razmer mora zagotoviti dolgoročno vzdržno, družbeno in okoljsko odgovorno upravljanje voda ter urejanje prostora. Nekritično vračanje vodotokov in objektov na vodah in ob vodi v prejšnje stanje ni sprejemljivo. Vzpostaviti je treba kompetenten in strokoven nadzor nad izvajanjem sanacije.

Gradnje na poplavnih območjih ter v ali ob vodi se morajo nemudoma ustaviti, če imajo negativne vplive na poplavno varnost, ekološko stanje voda ali ogrožajo varnost objektov z vidika plazov."

Omejiti občinsko avtonomijo

Država in občine morajo začeti pogovor s strokovnjaki o strateškem, pravičnem državnem odkupu priobalnih zemljišč ter lastnine in zemljišč prebivalk in prebivalcev, ki živijo na ogroženih poplavnih območjih. Država in občine morajo udejanjati lastne predpise, vezane na pridobivanje vodnih in priobalnih zemljišč in v to vključiti stroko, menijo vodarji. Darja Matjašec pojasnjuje: "Negativna mnenja strokovnih inštitucij, kot je na primer Direkcija za vode RS, morajo biti nedotakljiva, še posebej, če se izdajajo zato, ker načrtovan poseg povečuje poplavno nevarnost, in jih nadrejeno prostorsko in okoljsko ministrstvo mora upoštevati in ne izdajati soglasij na načrtovane posege."

Ker rek ne zamejuje občinska meja, občine pri sprejemanju ukrepov ne morejo biti avtonomne, poudarja strokovnjakinja ter opozori ne še en kroničen problem prostorskega načrtovanja pri nas - presojanje vplivov naroči investitor, izvedejo pa ga zasebniki: "Občine tako zaradi zagotavljanja splošne varnosti, varstva pred naravnimi nesrečami in prilagajanja na podnebne spremembe ne smejo imeti več avtonomije na področju urejanja prostora, saj omenjenih dejstev ne moremo omejiti z občinsko mejo. To dejavnost je na tem področju potrebno smiselno omejiti in prerazporediti na državo in regionalne javne strokovne službe ter zagotoviti objektiven in strokoven nadzor načrtovalskih procesov. Te službe morajo omogočiti, da posamezne posege v prostoru, za povečanje varnosti in odpornosti na podnebna tveganja, bistveno bolj dosledno umeščamo v prostor skladno s kompleksnimi prostorskonačrtovalskimi analizami, ki vključujejo presoje vplivov na okolje, naravo in podnebje. Regionalno prostorsko načrtovanje postaja tako ob soočenju z naravnimi nesrečami in podnebnimi tveganji vedno bolj aktualno v obliki javne službe državnega oziroma skupnega medobčinskega pomena. Eden izmed problemov v prostorskem načrtovanju je namreč tudi privatizacija dejavnosti in pozaba, da gre za dejavnost v javnem interesu in ne za profit."

Poplav ne moremo obravnavati brez suše

Nemogoče je smotrno načrtovanje urejanja prostora omejiti le na poplave, gre namreč za še večje spremembe, zato ne gre pozabiti na spreminjanje podnebja, ki bo prizadelo prav vse sektorje, ključno pa je tudi varovanje narave, je enotna stroka: "Potrebno je sprejeti celovito nacionalno strategijo prilagajanja na podnebne spremembe ter vidike prilagajanja vključiti v vse strateške dokumente prostorskega načrtovanja in upravljanja voda na državni, regionalni, lokalni in projektni ravni. To ni prva niti zadnja podnebna katastrofa. Letošnjih poplav ne smemo obravnavati brez lanskoletnih suš in požara na Krasu. S temi vrstami vremenskih pojavov se moramo naučiti živeti, zato so izobraževanje in ozaveščanje ter vključevanje vseh deležnikov in javnosti temeljnega pomena.

Pri načrtovanju in izvajanju ukrepov zmanjševanja poplavne ogroženosti je potrebno opustiti neprimerne prakse ter izvajati sodobne in sonaravne rešitve, ki jih že izvajajo v širši evropski skupnosti."

Naloga političnih predstavnikov države in stroke je, da se katastrofalnih avgustovskih poplav zgolj ne pozabi do naslednje katastrofe, še dodajajo k temi, ki ni prav prikladna za pridobivanje političnih bonusov, a je toliko bolj nujna za državljane: "Kljub temu, da je prilagajanje na podnebne spremembe težko oprijemljiva in zahtevna naloga in z vidika javnosti morda 'dolgočasna' tema, je postopanje v javnem interesu z namenom zaščite prebivalk in prebivalcev Slovenije bistveno za pravično in trajnostno prihodnost vseh nas."