Nasveti gradbenih strokovnjakov za temeljito sanacijo hiše po poplavah

Oglasno sporočilo Oglasno sporočilo
15.09.2023 08:50

Strokovnjaki so si enotni: pri obnovi nikakor ne smemo hiteti, kajti če se konstrukcijski sklopi ne osušijo do konca in ne odstranimo vse umazanije, se bodo čez nekaj let pojavile težave

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Shutterstock

Poplave letošnjega avgusta so prizadele številna območja v Sloveniji, poškodovanih je bilo veliko hiš. Lumarjevi strokovnjaki in ekipe so s svojim znanjem in izkušnjami pri gradnji, pa tudi na podlagi informacij s terena pripravili nekaj nasvetov za sanacijo hiš po poplavah. O tem smo se pogovarjali z vodjo razvoja in trajnosti pri Lumarju Natašo Teraž Krois, vodjo servisne službe Markom Bebrom in vodjo gradbišč Boštjanom Šalamonom, ki je hkrati tudi namestnik poveljnika gasilskega poveljstva občine (GPO) Braslovče ter član štaba civilne zaščite (CZ) Braslovče in je v prvih vrstah doživel vso razsežnost poplav.

Zakaj so bile letošnje avgustovske poplave tako izjemne, drugačne od poplav, ki smo jih že doživeli?

Boštjan Šalamon: Avgustovskih poplav kljub opozorilom strokovnih služb v tolikšnem obsegu ni pričakoval nihče. Gasilci in civilna zaščita smo že nekaj dni prej spremljali napovedi in se pripravljali na morebitna posredovanja. Poplavni val je na usodni petek zelo hitro in z nepredstavljivo močjo zajel Savinjsko dolino in ob bregovih Savinje s pritoki kot tudi drugod po Sloveniji poplavil ogromne površine ob strugah. Zaradi teh okoliščin je voda na poti odnašala ves mogoči material iz hiš, podjetij, skladišč, avtomobile, živali … Odnašala je naftne derivate, težke kovine, strupe, fekalije, organske in druge snovi. Zato in zaradi moči je bila nasičena s prodom, muljem in kontaminirana z nevarnimi snovmi. Žal so te poplave po Sloveniji prizadele tudi ogromno stanovanjskih hiš, ki jih je zalila ta kontaminirana voda, zato smo v Lumarju takoj aktivirali servisno službo z ekipami in jih poslali na teren, da so lahko čim prej ocenili obseg škode in pričeli sanacijo objektov."

Kako to vpliva na sanacijo hiš? V čem se razlikuje na primer od sanacije po izlivu vode?

Nataša Teraž Krois: Pri izlivu vode se estrih in stene namočijo s čisto vodo in lahko odvečno vlago izsušimo tudi z izpihovanjem. Pri poplavah, predvsem takih, kakršnim smo bili priča v avgustu, pa se snovi iz kontaminirane vode vpijejo v mikropore vseh vgrajenih materialov. Če bi se odprave take škode lotili z vpihovanjem, bi odstranili predvsem odvečno vlago in vodo, vse odplake in umazanija pa bi ostale ujete v materialih.

Kako se torej pravilno lotiti sanacije hiše po tovrstnih poplavah?

Nataša Teraž Krois: Cilj vsake sanacije je obnoviti konstrukcijske sklope tako, da bodo tudi v prihodnje zagotavljali stabilno in trajno konstrukcijo ter prijetne bivalne razmere. Po našem mnenju je po avgustovskih poplavah edina pravilna in trajna sanacija odstranitev in zamenjava vseh materialov, ki so bili v stiku s kontaminirano vodo. Zavedamo se, da je nastala situacija lahko zelo stresna in povezana s stroški, vendar je dom prostor, kjer preživimo veliko časa, zato je ključno, da s sanacijo spet vzpostavimo prijetne in zdrave razmere za bivanje. Na osnovi naših izkušenj pri gradnji in informacij s terena ob poplavah smo za stranke pripravili tudi priporočila, s katerimi jih po korakih vodimo skozi proces sanacije.

Arhiv Naročnika

Bi lahko kaka splošna priporočila za sanacijo hiš delili z našimi bralci?

Nataša Teraž Krois: Preden odgovorim na to vprašanje, ni odveč ponoviti opozorila, da je pri poplavah – podobno kot pri drugih elementarnih in drugih nesrečah – najprej treba poskrbeti za varnost prebivalcev, nato pa preprečiti nadaljnje širjenje škode oziroma poskrbeti, da bo nastala škoda čim manjša. To lahko dosežemo s hitrim začetkom potrebnih sanacijskih del. Najprej je treba odstraniti vso vodo in umazanijo, ki sta ostali ujeti v prostoru. Da se omogoči učinkovito izsuševanje konstrukcijskih delov, je treba odstraniti vse materiale, ki so bili v stiku s kontaminirano vodo. Pri naših montažnih hišah so to vsi materiali, ki zapirajo leseno nosilno konstrukcijo: obložne plošče, parna ovira oziroma zapora, toplotna izolacija fasade in toplotna izolacija v konstrukciji. Prav tako je treba v celoti odstraniti estrih, saj lahko le tako zagotovimo, da se odpravi vsa umazanija, ki jo je prinesla voda.

Po odstranitvi kontaminiranih materialov je treba armiranobetonsko ploščo in leseno nosilno konstrukcijo temeljito očistiti, da se odpravita vonj in umazanija. Ko sta očiščeni, pa ju je treba ustrezno izsušiti. Proces izsuševanja se lahko nekoliko skrajša z uporabo razvlažilnikov prostora, vsekakor pa pri tem ne gre hiteti in iskati bližnjic. Za les velja, da je izsušen, ko njegova vlažnost znaša 15 odstotkov, dovoljeno je odstopanje za tri odstotke navzgor in navzdol.

Marko Beber: Pomembno je opozoriti, da je treba vlažnost izmeriti z namenskimi merilniki vlažnosti, ki omogočajo tudi meritve v globino lesene konstrukcije. Na pogled je namreč konstrukcija lahko videti že povsem suha, meritve pa pokažejo, da v notranjosti ni tako. Meritve je treba izvesti na več mestih.

Nataša Teraž Krois: To je res pomembno. Če začnemo prehitro zapirati – ko na primer vlažnost znižamo na 20 odstotkov in si mislimo, da priporočene vrednosti ne presegamo kaj dosti – nismo naredili veliko. Upoštevajmo dovoljene vrednosti in se pri tem ne zanašajmo na lastna opažanja, ampak na meritve. Šele po tem, ko je konstrukcija ustrezno izsušena, se namreč lahko začne zapirati. To je zelo podobno postopku, ki ga opravljamo v proizvodni hali; vgradijo se toplotna izolacija konstrukcije, parna ovira oziroma zapora, obložne plošče in toplotna izolacija fasade na zunanji strani. Pri zapiranju zunanjih sten so pomembni pravilen izbor vgrajenih materialov, hidroizolacija na zunanji strani, kakovost izvedenih del, pri zapiranju sten z notranje strani ustrezna vgradnja toplotne izolacije in pravilna izvedba parne ovire oziroma zapore. Tako se ohranijo ustrezne gradbeno fizikalne lastnosti konstrukcije (zrakotesnost, prepustnost za paro). Materiali in sestave so pri naših hišah definirani v dokumentaciji PZI (projekt za izvedbo).

Ko so stene zaprte, lahko začnemo ponovno polagati estrih in razvod talnega ogrevanja. Pred začetkom priporočamo, da preverite še vse razvode inštalacij, poškodovane dele je treba zamenjati. Uporabimo lahko klasični cementni estrih ali tehnologijo suhega estriha. Priporočamo, da pred izvedbo preučite možnost in cenovne okvire obeh izvedb. Izvedba suhega estriha namreč v situaciji po poplavah prinaša nekatere pomembne prednosti: ni dodatnega vnosa vlage, sočasno omogoča hitrejše zaključevanje del, ker sušenje estriha ni potrebno. Na izveden estrih se potem položijo še končne talne obloge. To je povzetek naših priporočil, ki smo jih zapisali na osnovi naših izkušenj pri gradnji in povratnih informacij, ki smo jih prejeli s terena po poplavah.

V kolikšni meri se ta priporočila lahko uporabijo tudi za klasično grajene hiše? Kako se postopka razlikujeta?

Nataša Teraž Krois: Osnovna priporočila – odstraniti vodo, odstraniti vse z vodo kontaminirane materiale, očistiti in izsušiti – veljajo za vse hiše ne glede na način gradnje. Največja razlika je v konstrukciji sten, s čimer so povezani postopki izsuševanja. Pri lesenih montažnih hišah, kakršne so hiše Lumar, nosilno konstrukcijo tvorijo leseni okvirji, pokončniki, ki so postavljeni na določenih razdaljah, in pasnica na spodnji in zgornji strani. Ko iz zunanjih in notranjih sten odstranimo vse obložne materiale, nam ostane samo lesena nosilna konstrukcija. To lahko natančno pregledamo, ali je še kje poškodovana, temeljito očistimo in nato izsušimo. Volumensko je lesene konstrukcije bistveno manj kot masivne stene, zato se lahko hitreje izsuši. Ob tem imamo tudi možnost spremljati sušenje po celotni globini konstrukcije, kar je pri masivni gradnji bistveno težje. Zato ocenjujemo, da je sam postopek sušenja pri lesenih hišah lahko krajši, predvsem pa ponuja boljši nadzor nad procesom sušenja.

Kakšen je Lumarjev nasvet glede estrihov? Pri tem so namreč mnenja precej različna.

Nataša Teraž Krois: Kot sem omenila, je šlo pri poplavah za velike količine kontaminirane vode, ki je prodrla v mikropore vseh vgrajenih materialov. Po našem mnenju je odstranitev estriha nujna za sanacijo, da lahko tudi v prihodnje zagotovimo trajnost konstrukcije ter zdrave in prijetne bivalne razmere.

Marko Beber: To se je potrdilo tudi na terenu. Ena naših strank je že začela odstranjevati estrih in stenske obloge. Pokazalo se je, da sta bila mulj in umazanija prisotna tako na armiranobetonski plošči kot tudi na leseni konstrukciji, kar potrjuje oceno, da kontaminirana voda žal res prodre v vse vgrajene materiale.

Arhiv Naročnika

Koliko časa po vaši oceni traja sanacija poplavljene hiše?

Nataša Teraž Krois: Časovna opredelitev sanacije je zelo nehvaležna, saj se s takšnimi poplavami, kot so bile avgusta, še nismo srečali. Na čas sušenja vpliva to, kako visoko je bila hiša poplavljena, kakšne bodo sedaj vremenske razmere. Z razvlažilniki lahko postopek izsuševanja nekoliko skrajšamo, vsekakor pa mora biti temeljit. Pomembno je tudi, da se sanacija čim prej začne, da se čim prej »odpre« konstrukcija, da se odstranijo obložne plošče in izolacijski materiali in se lahko začne izsuševanje. Ves konstrukcijski les je tehnično sušen, zato se ob takšnih krajših izpostavljenostih vlagi in vodi lahko v celoti izsuši.

Marko Beber: To lahko potrdijo informacije s terena. Ker je les, ki je vgrajen v konstrukcijo, tehnično sušen, se ob pravilnem izsuševanju lahko hitro izsuši. Pri stranki, ki je takoj po poplavah začela odstranjevati obloge in mokro izolacijo, se je konstrukcija začela takoj sušiti in je danes ob toplem vremenu in z uporabo razvlažilnikov že v veliki meri izsušena. Seveda pa je treba počakati, da se res izsušijo vsa mesta, tudi najbolj kritična.

Kakšne bodo posledice, če sanacija ne bo dovolj temeljita?

Nataša Teraž Krois: Na srečo v Sloveniji izkušenj s takimi poplavami še nismo imeli, tako bo šele čas pokazal posledice. Razumemo stisko ljudi, tudi finančno breme sanacij je veliko, ampak po našem mnenju neka delna sanacija ni pravilna niti trajna rešitev. S tem problem samo prestavimo za dve, tri ali pet let. Takrat bo strošek popravila lahko enak ali še višji, kot če bi danes temeljito sanirali škodo. Ob tem, da takrat ne bo več ne zavarovanja ne pomoči države. Tudi hiteti pri postopkih sanacije ne gre. Konec koncev govorimo o bivanju. Vprašati se moramo, kako bi se počutili v le delno sanirani hiši, poleg tega lahko to povzroči veliko drugih težav.

Pri tem bi še enkrat poudarili, da temeljita sanacija zajema odstranitev vsega materiala, ki je prišel v stik s kontaminirano vodo. Če tega ne bi naredili, bi umazanija ostala ujeta v materialih, kar bi zelo verjetno povzročilo vsaj nastanek neprijetnih vonjav v konstrukciji ali tleh.

Marko Beber: Dobro je poudariti tudi to, da naj prizadeti poiščejo pomoč strokovnjakov in ne sprejmejo ponudb nepreverjenih izvajalcev, ki ponujajo neke hitre rešitve.

Arhiv Naročnika

Lahko poveste še kaj več o izkušnjah s terena? Po eni strani so bile poplave namreč pričakovane, vremenoslovci so veliko opozarjali, ampak občutek je, da sta obseg in moč poplav marsikoga presenetila in smo bili na začetku vsi skupaj malo izgubljeni.

Boštjan Šalamon: Operativni gasilec sem že več kot 23 let in v tem obdobju smo doživeli poplave različnih razsežnosti, vendar še nikoli v tolikšnem obsegu. Takšnih poplav ne pomnijo niti najstarejši občani. Dejstvo je, da je bil obseg poplav na nivoju 500-letnih voda, zato so posledice uničujoče ujme še toliko hujše. Gasilci se ob vsakem izdanem opozorilu pripravljamo na morebitna posredovanja, ampak v tem primeru smo tudi mi z vsemi razpoložljivimi enotami in opremo ostali nemočni. Tok rek in vremenske razmere so onemogočali reševanje ljudi s čolni in helikopterji, zato so se morali umikati v višje ležeča nadstropja. Na našem območju so bile v nekaterih objektih poplavljene celo mansarde, tako da so bili ljudje praktično ujeti, ker dostop na streho marsikje ni bil možen. Takoj ko je bilo mogoče, smo z vsemi razpoložljivimi sredstvi rešili vse ujete ljudi. Prve dni smo reševali življenja, premoženje pa, ko se je voda umaknila.

Marko Beber: Ves prvi dan sem bil v stiku s strankami po telefonu ali elektronski pošti – pri Lumarju smo imeli namreč ravno v tistem času kolektivni dopust. Bili so tudi primeri, ko so ljudje klicali iz zgornjega nadstropja, ker v pritličje niso mogli priti, saj je bilo pod vodo, in čakali, kdaj bo prišla pomoč, da bodo lahko odšli iz hiše. V resnici je bilo precej mrzlično. Takrat so bila priporočila, tudi naša seveda, da se najprej zavarujejo življenja. Tudi sam sem poklical stranke, ki imajo hiše na »kritičnih« območjih. Takoj ko je bilo mogoče, smo opravili tudi oglede prizadetih hiš. Preverili smo stanje na terenu in tudi tistim, ki jim ni poplavilo hiš, svetovali, da naredijo preventivno kontrolo za lastno varnost. Ob prvem šoku je bilo zelo pomembno, da smo bili v stiku s strankami, da so se zavedale, da niso same, da jih podpiramo in se tudi sami aktivno ukvarjamo z reševanjem nastale situacije. In seveda je bila prisotnost na terenu pomembna tudi za nas, da smo videli dejansko situacijo. Analizirali smo stanje, da smo se znali pravilno lotiti reševanja in so sodelavci lahko pripravili ustrezna priporočila. Tudi mi smo potrebovali nekaj časa, da smo se zavedeli moči in obsežnosti teh poplav, v katerih je voda dejansko odnašala vse, kar ji je prišlo na pot, tudi hiše. Ko se je voda umaknila, je bilo prvo vprašanje prizadetih ljudi, kaj zdaj, kako ravnati s poplavljenimi hišami, in mi pri tem lahko pomagamo s priporočili.

Kakšne so razmere danes?

Marko Beber: Nekateri ljudje na prizadetih območjih so že aktivno začeli sanacijo, nekateri se še dogovarjajo z zavarovalnico, nekateri čakajo, kako bo s finančnimi pomočmi, kaj bodo storile občine, država. Pri Lumarju se zavedamo, da je sanacija velik finančni zalogaj, vendar v vsakem primeru strankam svetujemo temeljito obnovo po poplavah. Za naše stranke smo pripravili priporočila za sanacijo, ki jih glede na informacije s terena dopolnjujemo. Lahko svetujemo, kaj bi bilo dobro narediti, pomagamo tudi s priporočilom izvajalcev, vendar se stranke odločijo same. Tudi na obrtniška dela nimamo vpliva. Zdaj je glavna težava to, kar je očem nevidno. Lahko se ti zdi, da je vse suho, in se ne zavedaš, da v notranjosti – pri zidani hiši v ometu, pri montažni hiši v steni – ni tako. Misliš si, saj je vse v redu, parket se ni dvignil, in nekako kar pozabiš na poplave. Se bodo pa težave lahko pokazale v prihodnosti.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.