
Prevalje so zaradi velikega števila doktorjev znanosti, seveda obeh spolov, posebnost v slovenskem prostoru in merilu, so prepričani v Kulturnem društvu Mohorjan. Ugotovili so namreč kar 53 nosilcev tega akademskega naziva, torej tistih, ki so prišli na Prevalje, tukaj delovali oziroma kot Prevaljčani doktorirali, delovali v domačem kraju ali odšli v svet. V okviru Sušnikovih dnevov je ena od prireditev od leta 2011 posvečena tudi tem posameznikom. Na letošnji je svojo disertacijo z naslovom Mehanizem z mrazom izzvane vazodiletacije kot napovedni dejavnik za dovzetnost omrzlin pri alpinistih predstavil Jurij Gorjanc, v pogovoru z Večerovim novinarjem in urednikom, tudi svojim sošolcem ter prijateljem Tomažem Rancem pa razkril še svoje druge dejavnosti in razmišljanja.
Začrtana smer raziskav
Jurij Gorjanc je splošni kirurg, kalil se je v slovenjgraški bolnišnici, zdaj dela v Šentvidu ob Glini na avstrijskem Koroškem. Doktorat je zaključek (nikakor pa ne konec) praktičnega in raziskovalnega skupinskega dela, ki se je začelo pred 19 leti. Če povzamemo poenostavljeno: raziskovalni izziv je bil ugotoviti, zakaj na odpravah nekateri alpinisti pomrznejo, drugi pa ne, čeprav so enako opremljeni. Ključna je mikrocirkulacija. Preverjali so jo z merjenjem temperature prstov, potopljenih v hladno vodo, in spremljanjem tako imenovanega lovilnega refleksa za ohranjanje prekrvljenosti prstov. Vsak alpinist ima svoj prstni odtis, kar omogoča primerjavo med njimi. S tem testom so tudi dokazali, da se prsti na rokah alpinistov na odpravi aklimatizirajo na mraz. Pomembna ugotovitev je tudi, da imajo alpinisti, ki so pomrznili, hladnejše prste oziroma krne, torej so občutljivejši za mraz. Prihodnja raziskovanja bodo usmerjena v terapije in ustvarjanje baze testov, ki bo na podlagi primerjave omogočala napovedati, ali je določen alpinist bolj dovzeten na mraz; v tem primeru se potem priporočajo grelni vložki, grelne nogavice in podobno.

"Blagodejno deluje in je dobro za dušo, če naredimo nekaj, ne da bi za to pričakovali vračilo"