Pogajanja vlade s sindikati: Višje plače bodo, a ne na ravni inflacije

Vlada in sindikati danes nadaljujejo svoja tedenska pogajanja, ki naj bi zaradi naraščajoče inflacije javnim uslužbencem z dvigom vrednosti plačnih razredov prinesla nekoliko višje plače, ki pa še zdaleč ne bodo nevtralizirale letošnje inflacije. Zadnja ponudba, ki jo je dala vlada na mizo, je dvig plač za 4,5 odstotka z oktobrom, kar pa je bistveno manj, kot pričakujeta obe sindikalni pogajalski skupini.

Medtem ko so v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja (KSJS) pod vodstvom Branimirja Štruklja minuli teden zahtevo za septembrski dvig plač s 6 odstotkov spustili na 5,5, odstotka, poplačilo višine celotne inflacije pa bi prelili v vrednost plačnih razredov z januarjem 2023, zahtevajo v pogajalski skupini Jakoba Počivavška trifazno celotno inflacijsko poplačilo. Za štiri odstotke oziroma en plačni razred naj bi se plače dvignile takoj, še štiri odstotke z januarjem, preostala vrednost, odvisno od višine inflacije, bi se v plače prelila februarja prihodnje leto.

Po informacijah, ki prihajajo iz vladnih krogov, manevrski prostor za minimalno korekcijo trenutne vladne ponudbe za dvig plač z oktobrom še obstaja. Tudi pri višanju regresa za prehrano, kjer zadnja ponudba znaša 6,12 evra, in poračunu regresa za letni dopust je še nekaj manevrskega prostora.

Ostaja pa nespremenjen finančni okvir, ki je v primeru desetodstotne letne inflacije zakoličen pri 580 milijonih evrov, kar pomeni, da več ko bodo sindikati izpogajali v omenjenih treh postavkah, manj bo ostalo za odpravo plačnih nesorazmerij, ki bi jih vlada rada odpravljala skupaj s sistemskimi spremembami plačnega sistema. In tu je še en kamen spotike med pogajalci. Sindikati vztrajajo, da se za regres za prehrano in poračun regresa za dopust zagotovijo dodatna sredstva, saj da omenjeni postavki nimata nič skupnega s plačo.

Vlada je pripravljena odpraviti tudi plačni strop za javne uslužbence, ki je zdaj zakoličen pri 57. plačnem razredu. Slednje je nujno, če želijo odpraviti plačne anomalije, ki so nastale v prvem delu pogajanja za zaposlene v zdravstveni negi in socialnem varstvu, in dvigniti plače zdravnikov. Pogajanja za slednje, kakor tudi za zaposlene v zdravstveni negi in socialnem varstvu, ki v prvem dogovoru niso dobili višjih plač, se bodo pričele v prihodnjih tednih. Preboj plačnega stropa za zdravnike bi zajel tudi univerzitetne profesorje, raziskovalce in vrhunske umetnike, hkrati pa bo odprava plačnega stropa za javne uslužbence v naslednjem koraku terjala raztegnitev plačne lestvice, o čemer se govori že nekaj let. S ciljem zagotoviti višje plače funkcionarjem in direktorjem javnih zavodov.