zadnje objavljene

pogledi

več
Janis Varufakis, nekdanji grški finančni minister in profesor ekonomije na Univerzi v Atenah,  Project Syndicate

mnenje

več

Kultura

Strategija razvoja kulture je v javni obravnavi, vendar ne takšna, kot jo je napisala strokovna skupina

Petra Vidali Petra Vidali
06.09.2022
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Kulturni center Pekarna je tudi tako opozoril na občinsko spremembo prvotnega osnutka. 
Igor Napast

Septembra 2021 je začela delovati strokovna komisija za pripravo strategije razvoja kulture (SRK) v Mestni občini Maribor 2022-2026, ki bo nasledila lokalni program za kulturo, veljaven med letoma 2015 in 2020.

V začetku maja je strokovna komisija naredila zadnjo piko. Osnutek SRK je prišel v javno obravnavo pretekli četrtek, 1¸. septembra. Predloge in pripombe je mogoče oddati do 21. septembra. Dan pozneje bo prvo pranje osnutka v mestnem svetu. Danes je bila v Vetrinjskem dvoru javna predstavitev osnutka. Predstavil ga je vodja Urada za kulturo Mestne občine Maribor Klemen Brvar, občinski interes je zagovarjala tudi podžupanja za področje kulture Alenka Iskra. Na predstavitvi so bili tudi člani strokovne skupine, ki je pripravila kulturni program, Urška P. Černe, Aleš Novak, Mojca Redjko, Marko Podjavoršek, odsotna je bila dr. Karolina Babič. Ob precejšnjem deležu nevladnega sektorja niso manjkali niti predstavniki javnih zavodov v kulturi.

Pred začetkom predstavitve sta nastopila člana programskega sveta Kulturnega centra Pekarna Urška Breznik in Ramiz Derlić in obsodila "cenzuro Mestne občine Maribor v poglavju KC Pekarna v osnutku Strategije razvoja kulture." Kot sta pojasnila, se poglavje in pripadajoči ukrepi bistveno razlikujejo od tega, ki ga je napisala delovna skupina, podpisana pod osnutek SRK. Karolina Babič, vodja delovne skupine, je namreč povedala, da je v zadnji verziji dokumenta SRK KC Pekarna umeščena v dokument na način, da poudarja pomen Pekarne na obstoječi lokaciji.

Klemen Brvar je strategijo predstavljal pred skoraj polno dvorano v Vetrinjskem dvoru. 
Igor Napast

Brvar in Iskra sta razložila, da je naročnik strategije občina in da je bil osnutek zato v medresorski obravnavi, kjer je tudi prišlo do spremembe tega dela. (Zgodila naj bi se še na nekaj mestih, a ne pri konkretnih kulturnih producentih.) Protestnikom sta priporočila dialoški proces, obe strani pa postavljata za vstop v proces za nasprotno stran nesprejemljiv pogoj. Birokrati in nekateri poslušalci so pozvali, naj se razprava ne ustavi na samo eni točki.

Brvar je predstavil 122 strani obsežen dokument, ki ima dvodelno strukturo, opisni del z analizo in strategijo s cilji ter akcijski načrt z ukrepi. Splošnim ciljem (raznolika ustvarjalnost, dostopnost kulturnih vsebin ter povečanje vloge v kulturi v družbi) sledi 10 specifičnih ciljev, tem pa 21 ukrepov, ki neposredno uresničujejo cilje. Ker to ni bila priložnost za podrobnejšo obravnavo ukrepov, je predstavil samo primere, da bi prisotni zaznali, kako je dokument formuliran.

Vprašanja, ki so sledili, so se res nanašali manj na konkretne ukrepe, bolj pa na to, kakšna bo nadaljnja procedura, kako bodo pripombe obravnavane, po kakšnih kriterijih (najpogostejši Brvarjev odgovor je bil "po kriteriju izvedljivosti"), kdo konkretno jih bo obravnaval ... Vodja urada je priporočil čim bolj konkretne pripombe, Bojana Golčarja iz zavoda PIP pa je zanimalo, kakšne so možnosti, da bi problematizirali celoten koncept in (pomanjkanje) vizije. Pokazalo se je tudi, da se zdijo akterjem nekatere preveč konkretne rešitve premalo usklajene s producenti, hkrati pa je premalo pozornosti namenjene sistemskih ukrepom. Direktorica Umetnostne galerije Maribor Simona Vidmar tako na primer ni dobila pritrdilnega odgovora na vprašanje, ali se namerava s strategijo občina bolj konkretno zavezati k temu, da bi pri javnih infrastrukturah določen delež sredstev namenila za opremo prostorov z umetniškimi deli. Za zdaj velja ta ukrep samo na ravni države, za občine pa je samo "priporočen", se pravi, da ga ne upoštevajo.

Upajmo, da bodo torej do 21. septembra ta in podobni predlogi prišli na pravi naslov in da jim bo mestni svet znal prisluhniti. Uresničevanje strategije pa je, so se vsi strinjali, druga zgodba. Osnutek predvideva mehanizme za to, res pa jih je - brez uspeha - predpisal tudi prejšnji lokalni program za kulturo.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?