Darja Lukman Žunec
Kmetijsko ministrstvo je nedavno objavilo drugi razpis za podporo malim kmetijam. Z njim naj bil razdelili 20 milijonov evrov. Pridobijo jih lahko male kmetije, ki se ukvarjajo z živinorejo in so z območij, kjer zaradi nadmorske višine ali strmih leg veljajo omejene možnosti za kmetijsko dejavnost. Računajo, da ima pogoje za pridobitev te pomoči nekaj čez sedem tisoč kmetij, ki skupno obdelujejo 32 tisoč hektarjev. S tem ukrepom naj bi ohranitev malih kmetij dosegli s povečanjem produktivnosti in okoljske učinkovitosti, s katero bi zmanjšali zaraščanje in povečali biotsko pestrost.
Milejši pogoji kot prvič
Tokrat je znižan vstopni pogoj glede primerljivih kmetijskih površin in števila glav velikih živali, nižja je tudi minimalna obtežba s travojedimi živalmi. Pogoj je, da upravljajo najmanj 1,5 hektarja in ne več kot šest hektarjev primerljivih kmetijskih površin. V praksi to pomeni od tri do 11,99 hektarja trajnih travnikov ali od 1,5 do 5,99 hektarja njivskih površin. Pogoj je tudi, da redijo vsaj 1,5 in manj kot 15 glav velikih živali ter da zagotavljajo obtežbo v obsegu 0,5 glave velikih živali na hektar trajnega travinja. Vlagatelj mora imeti poslovni načrt za obdobje treh let z opredelitvijo vsaj enega cilja, ki prispeva h gospodarskemu razvoju kmetije, ali vsaj enega cilja, ki prispeva k doseganju tako imenovanih horizontalnih ciljev, kot so okolje, inovacije in podnebne spremembe. Podpora znaša pet tisoč evrov in jo lahko kmetije prejmejo v obliki nepovratne finančne pomoči samo enkrat v programskem obdobju. Izplačana je v dveh obrokih in prvi znaša 70 odstotkov denarja, ki ga prejmejo ob prejemu odločbe, preostanek pa šele po pravilni izvedbi aktivnosti iz poslovnega načrta.
20 milijonov evrov je razpisanih za spodbude malim kmetijam
Manj administrativnih bremen
Na podobnem razpisu v letu 2017 so po podatkih Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja razdelili 98,4 odstotka razpisane vsote, ki je znašala 20 milijonov. K uspehu naj bi bili pripomogli predvsem enostavnejši pogoji za vlagatelje in preprostejši poslovni načrt, kar naj bi administrativna bremena zmanjšalo na minimum. Vloga je potekala povsem elektronsko in ni bilo treba prilagati dodatnih dokazil. K dobremu rezultatu so med drugim, po oceni omenjene agencije, prispevale kakovostno pripravljene vloge, za kar gre zasluga kmetijskim svetovalcem pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, saj so zavrnili le 1,6 odstotka vseh prejetih vlog. Na prvem razpisu je bila denimo povprečna starost prejemnika 54 let in kar 77 odstotkov teh je bilo moških. V povprečju so obdelovali 7,3 hektarja kmetijskih zemljišč in redili 7,8 glave velike živine.
Zdaj prejemnike s prvega razpisa čaka še dokazovanje izpolnjevanja ciljev triletnega poslovnega načrta kot pogoja za izplačilo drugega obroka v letu 2021. Tako bodo denimo morali zanj dokazati stroške in aktivnosti ter predložiti dokazila, kot so fotografije pred naložbo in po njej, računi, pogodbe in potrdila o plačilu. Pomemben pogoj je, da ne smejo zmanjšati obsega primerljivih kmetijskih površin za več kot deset odstotkov. Kontrolo nad prejemniki vodijo preko zbirnih vlog ali na kraju samem ter za obtežbe s travojedimi živalmi preko Evidence rejnih živali.
Rešitev višje subvencije?
Kot je pojasnila Darja Artenjak iz ptujskega kmetijsko-gozdarskega zavoda, ki pokriva območje upravnih enot Ptuj, Ormož, Lenart, Radlje ob Dravi in Slovenska Bistrica, je imelo pogoje za prijavo na prvi razpis 746 kmetij, od tega se jih je prijavilo 459: "Vse, ki so izpolnjevali pogoje, smo obvestili o možnostih prijave. V vseh svojih enotah smo pripravili tudi izobraževanja o razpisu in tako bo tudi tokrat."
Franc Cep s Kočic je eden do kmetov, ki so se z obnovo hlevov in zemljišč uspešno prijavili na prvi razpis, vendar ukrep ocenjuje zelo kritično: "Skupaj z okoli 80 člani našega društva malih haloških kmetij, ki so v povprečju velike od 3,5 do pet hektarjev, ocenjujemo, da je pet tisoč evrov prenizek znesek in ne pomeni kaj veliko za preživetje. Lahko bi rekli, da gre bolj za tolažilno nagrado. Kaj lahko postoriš s tem denarjem, če vemo, da sodobna kosilnica, nujna za obdelavo strmih travnikov, stane najmanj 15 tisoč evrov? Za pet tisočakov lahko kupiš le kako rabljeno, vendar moraš imeti na razpolago mehanika, da jo brezplačno popravlja."
